Izobraževalni pristopi k spodbujanju družinske pismenosti

Dr. Livija Knaflič

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se v razvitih državah z velikim številom priseljencev začeli razvijati različni izobraževalni pristopi oziroma programi za zviševanje ravni pismenosti odraslih, v katere so učitelji spontano vključevali tudi otroke udeležencev. Tako so skušali rešiti problem varstva otrok v času, ko so se starši izobraževali, hkrati pa so želeli izboljšati učinke izobraževalnih programov. Izkazalo se je namreč, da je osvajanje jezika in pismenosti v uradnem jeziku države gostiteljice skupni problem vseh družinskih članov. Raziskave so pokazale, da programi, ki vključujejo otroke in starše hkrati, prinašajo večje učne učinke kot tisti, ki so namenjeni le eni skupini. Ob razvijanju različnih oblik sodelovanja med šolo in starši za doseganje boljšega učnega uspeha otrok pa so strokovnjaki ugotovili, da morajo starši najprej sami pridobiti določena znanja, da jih lahko posredujejo svojim otrokom.

Ugotovitve raziskav in praktične izkušnje so pripeljale k načrtnemu oblikovanja izobraževalnih pristopov – programov družinske pismenosti, s katerimi se učinkoviteje vpliva na pismenost vseh rodov prebivalstva. Koncept programov družinske pismenosti temelji na tem, da se z izboljševanjem ravni pismenosti staršev ustvarjajo možnosti za doseganje boljše ravni pismenosti njihovih otrok. Programi družinske pismenosti so načrtovani tako, da spodbujajo starše k načrtnemu izboljšanju bralnih in pisnih spretnosti vseh družinskih članov. Ključni elementi programov so skupne bralne aktivnosti in pozitivna motivacija.

Z načrtnim razvijanjem družinske pismenosti v domačem okolju posegamo tudi na področje odnosov med družinskimi člani. Izvajanje programov družinske pismenosti je načrtovano tako, da vsi člani enakovredno sodelujejo v programu ne glede na vlogo v družini, spol ali starost. Med izvajanjem dejavnosti se krepijo demokratični odnosi med njimi. Izkušnje kažejo, da se pridobljeni vzorec sodelovalnih odnosov in vedenja prenese tudi na druge oblike družinskega življenja. Dejavnosti v programih družinske pismenosti se ne nanašajo samo na izboljšanje ravni pismenosti, temveč tudi na stališča do pismenosti in opredelitev vloge, ki jo ima pismenost v posameznikovem vsakdanjem življenju. Odnos do pismenosti in pomen, ki ga ima ta v družinskem življenju, vplivata na raven pismenosti, ki jo bo dosegel otrok. Z vsakdanjo rabo spretnosti branja in pisanja otrok začuti, da pismenost prežema različna področja njegovega in družinskega življenja in je zaradi tega pomembna.

Izobraževalni pristopi in programi so lahko različni glede na trajanje in značilnosti ciljne skupine. Izpeljati jih je mogoče kot enkratni dogodek ali pa kot več medsebojno nepovezanih dogodkov, s katerimi starše ozaveščamo o pomenu pismenosti ter jih spodbujamo k različnim dejavnostim, ki prispevajo k otrokovi porajajoči se pismenosti. Pri t. i. programih družinske pismenosti gre za daljše izobraževalne pristope, ki potekajo na več srečanjih, dejavnosti so načrtovane, medsebojno povezane in imajo  določene vnaprej zastavljene cilje.

Pri oblikovanju programov družinske pismenosti je treba upoštevati medkulturne razlike in program prilagoditi kulturnim značilnostim ciljne populacije. Če želimo, da je program za udeležence privlačen in zanimiv, je pomembno, da se vsebine in vrednote, ki jih vključuje, približajo njihovim vsakdanjim življenjskim situacijam.

Program Beremo in pišemo skupaj je prvi javno veljavni program družinske pismenosti za starše otrok na začetku šolanja (prvo triletje devetletke) v Sloveniji. Razvili so ga strokovnjaki na Andragoškem centru Slovenije. Cilj programa je razvijanje pismenosti na ravni, ki ustreza potrebam staršev v vsakdanjem življenju in za pomoč otroku pri opismenjevanju. Program izvajajo posebej usposobljeni učitelji, večinoma v osnovnih šolah in v sodelovanju s šolsko knjižnico. Trajanje programa je 50 ur, udeležujejo se ga starši in otroci skupaj.

 

Vir: Knaflič, L. (2009). Izobraževalni pristopi za spodbujanje družinske pismenosti. V: Branje za znanje in branje za zabavo – Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Str. 125-126. (Objavljeno s privoljenjem Andragoškega centra Slovenije)

Beri dalje
Učinki izobraževalnih pristopov in programov družinske pismenosti

Učinke različnih izobraževalnih pristopov in programov, ki jih izvajajo strokovnjaki s ciljem spodbujanja družinske pismenosti, je težko meriti, saj jih je težko opredeliti, problem pa je tudi pomanjkanje ustreznih merskih pripomočkov.

Zaenkrat ni raziskav, ki bi preučevale dolgoročne učinke programov družinske pismenosti, zato je treba biti previden pri opredeljevanju njihovih ciljev in pričakovanj. Strokovnjaki poudarjajo, da je treba pri načrtovanju programov upoštevati, da družinske pismenosti ljudem ne moremo preprosto »dati«. Program naj bi bil oblikovan tako, da spodbudi udeležence k samostojnemu dejavnemu učenju in k rabi vseh oblik pismenosti. Program družinske pismenosti naj ne spreminja ljudi, temveč naj družini ponudi možnost in izbiro. Dobro je, če starši sooblikujejo program, saj tisto, kar je dobro za eno skupino, ni vedno primerno za neko drugo. Upoštevati je treba, da se vključujejo v program starši z bogato življenjsko zgodovino in izkušnjami, kar je treba spoštovati in upoštevati pri načrtovanju dela. Programi, ki so temeljili na spoznanju, da so udeleženci »zakladi znanja« in »kulturni kapital«, so bili bolj uspešni od tistih, ki so izhajali iz predpostavke, da so udeleženci »prazen list papirja«.

Programi družinske pismenosti imajo dvojni učinek, posreden in neposreden, saj se učenje ne omeji le na področje pismenosti. V času obiskovanja programa se starši ponovno vključijo v proces učenja, obudijo spomine na svoje šolanje. S ponovnim učenjem pridobivajo nove izkušnje in tako bolje razumejo svoje otroke, naučijo se ponuditi pomoč otrokom in poiskati učinkovitejše metode učenja, kot sta grajanje in kaznovanje.

Učenje družinske pismenosti poteka po majhnih korakih in ne prinaša takojšnjih in velikih sprememb. V življenjskem slogu družine se običajno spreminjajo drobni detajli, ki jih sprva težko zaznamo, zato je treba delo v programu skrbno opazovati.

Namesto zaključka poudarimo, da izobraževalni pristopi in programi za zviševanje ravni pismenosti v družini prispevajo tudi k višji ravni pismenosti v družbi, sodelovanje otrok in staršev prispeva k razvijanju bralne kulture in boljši pismenosti za prihodnost.

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Logotip v obliki NMSB 24 - Nacionalnega meseca skupnega branja 2024
Nagrajene knjige
previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content