Ilustracije, fotografije in povzetek besedila iz knjige Irene Cerar: Pravljične poti v zgodovino (Založba Sidarta, 2009, 2010.)
Žička kartuzija in bela košuta
Nekoč je starejši vojvoda Otakar na lovu po konjiških gozdovih zagledal košuto izredne velikosti in bele barve. Brez uspeha jo je dolgo zasledoval. Ko je ves truden pod nekim drevesom zaspal, se mu je prikazal Janez Krstnik in mu zapovedal sezidati samostan na mestu, kjer je izginila košuta. Medtem ko je spal, so lovci prepodili zajca, ki je v strahu skočil vojvodi v naročje. Zbudil se je in ta dogodek je navdihnil vojvodo Otakarja, da je poimenoval samostan »Zajec«. Starejši ljudje še danes Žičko kartuzijo imenujejo Zajcklošter.
Ilustracija: Jelka Godec Schmidt
Žička kartuzija
Obstaja še druga, razširjena različica zgodbe o nastanku kartuzije; po njej naj bi začel Otakar III. Traungavec, štajerski mejni grof, kartuzijo zidati v Slovenskih Konjicah. Kraj, ki ga je izbral Janez Krstnik, se mu je namreč zdel pretesen. Ko je gradnjo že skoraj končal, se mu je ponovno prikazal svetnik in ga oštel, ker ga ni poslušal. To ga je izučilo in okoli leta 1160 je nastala veličastna kartuzija na koncu tihe in odročne doline.
Pravzaprav so, tako kot je bilo v navadi, pozidali dva samostana. V zgornjem, v Žički kartuziji, so bivali učeni menihi, ki so vodili strogo redovno življenje, v spodnjem, v Špitaliču, pa so se samostanski bratje ukvarjali z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so skupnosti omogočala preživetje. Kartuzijani so bili posebej znani po zdravilstvu in lekarništvu, po negi bolnikov ter oskrbi gostov. Po turškem opustošenju in preselitvi v bolje utrjeni gornji samostan je v 15. stoletju nastal tudi Gastuž, ki velja za najstarejše slovensko gostišče.
Fotografija: Luka Dakskobler
Več ...
Žička kartuzija je kmalu postala izredno pomembno duhovno, kulturno in gospodarsko središče. V njem je bila ob koncu 15. stoletja ena najbogatejših knjižnic v Evropi. V 600 letih svojega obstoja je videla boljše in slabše čase, a njen čas se je iztekel leta 1782, ko je bila ukinjena na ukaz cesarja Jožefa II. A zdi se, da je duh kartuzijanov še vedno ujet v slikovitih razvalinah, dišavah zeliščnega vrta in nerazložljivi spokojnosti. V tem avtentičnem okolju si lahko ogledamo tudi stalno razstavo Kulturna dediščina Žičke kartuzije. Na južni strani Konjiške gore, prav tam, kjer naj bi neposlušni Otakar poskušal najprej zgraditi samostan, stoji nad Slovenskimi Konjicami Stari grad. Nastal je v 12. stoletju, da bi varoval prehod čez goro in cesto do Žičkega samostana. Danes je v razvalinah, z njih pa je veličasten razgled po okolici.
Če imate vsaj nekaj planinskih izkušenj in si lahko uredite prevoz nazaj na izhodišče, bo izlet od Starega gradu do Žičke kartuzije zanimivo popotovanje. Na gozdnatem grebenu Konjiške gore ne pozabite na ljudsko izročilo, ki pravi, da je gora v sredi votla, v njej pa je podzemno jezero. Menda je bila v starodavnih časih opasana z železnimi verigami, da se ne bi razpočila …
Opis poti
Avtocesto Ljubljana–Maribor zapustimo pri izvozu za Slovenske Konjice, nato sledimo oznakam za Žičko kartuzijo, ki nas pripeljejo na konec doline sv. Janeza Krstnika. Parkiramo na urejenih mestih pred Gastužem.
Če se odločimo za planinski izlet iz Konjic do Žičke kartuzije, začnemo pri Starem gradu, kjer lahko parkiramo.
Nasproti okrepčevalnice pod Starim gradom poiščemo markirano pot in oznako za Skalo, ki vodi v gozd. Vzpenjamo se po gozdni poti do prvega kolovoza, kjer ne skrenemo levo za Skalo, ampak sledimo oznakam za Kartuzijo. Pot nas izmenoma vodi po gozdu in cestnih odsekih, dokler ne pridemo do Treh križev, velikega gozdnega razpotja na Konjiški gori, 775 m. Nadaljujemo levo (oznake za Kartuzijo) po asfaltni cesti do vasi Kumna. Pri avtobusnem postajališču nas markacije usmerijo desno s ceste preko pašnikov, nato pa nadaljujemo po kolovozih. Pred nami se odpre razgled na dolino svetega Janeza, proti kateri se sprva zlagoma spuščamo mimo redkih kmetij, na koncu pa po strmem gozdu do doline. Planinski izlet, ki nam bo vzela vsaj dve uri, se zaključi pred vhodom v kartuzijo. Za vrnitev na izhodišče si je najbolje predhodno urediti prevoz.
Informacije za na pot
Nadmorska višina: 775 m
Višina izhodišča: 322 m
Višinska razlika: 453 m
Vrsta izleta
Tako Žičko kartuzijo kot Stari grad lahko obiščemo ločeno kot avtomobilski izlet. Kartuzijo si velja ogledati z avdio vodnikom, ki je izjemno preprosta, priročna in posrečena napravica – pred vhodom, v pisarni TIC-a, dobite vse napotke.
Pešpot od Starega gradu do Žičke kartuzije je planinski izlet. Pot je označena, srednje zahtevna, mestoma strma. Ker je hoje nekoliko več, potrebujemo prevoz na izhodišče.
Najprimernejši čas
Od pomladi do jeseni; v snegu ali v hudi vročini planinski izlet ni priporočljiv.
Dolžina izleta
Ogled Žičke kartuzije z avdio vodnikom pribl. 1 h
Stari grad–Žička kartuzija 2–2.30 h
Gostišče na poti
Gastuž pred Žičko kartuzijo
Več informacij
Vir zgodbe: Roberto Dapit, Monika Kropej: Zlatorogovi čudežni vrtovi. Radovljica: Didakta, 2004.
Podrobnejši opis izleta lahko poiščete v knjigi Irene Cerar: Pravljične poti v zgodovino, Založba Sidarta, 2009, 2010.
