Fotografije, ilustracije in besedilo povzeto iz knjige Irene Cerar Pravljične poti Slovenije (Založba Sidarta, 2004, 2005, 2007, 2012, 2016, 2019).
Berkmandeljc
Rudarji imajo težko in nevarno delo. V jami nočejo delati hrupa, da se ne zamerijo Berkmandeljcu, ki je sicer dober duh, a vpitja in žvižganja ne mara. Prav tako ne vinjenih rudarjev. Nek rudar pa je le vzel na delo četrt litra žganja in ga skril v skrivališče, da bi ga v odmoru popil. A ko je steklenico nagnil, je videl, da je prazna; naslednji dan se je vse ponovilo. To je rudarja ujezilo. Kupil je liter najmočnejšega žganja, ga postavil v skrivališče in si mislil: “Napij se pošteno, da bom videl, kdo si!” V odmoru je našel v skrivališču majhnega možica, Berkmandeljca. Bil je tako pijan, da se ni mogel premakniti z mesta. Rudar ga je zgrabil in zahteval od njega, naj mu pokaže, kje se nahajajo zlate žile. Možic se je oprijel rudarjeve roke in prehodila sta vso Peco. Kjerkoli sta hodila, povsod so se razodevale rude: svinec, železo, srebro, zlato in diamanti. Ko sta vse obhodila, je Berkmandeljc postavil rudarja pred rov in mu rekel smeje: “Zakaj se nisi polastil mojega pasu, dokler sem bil pijan? Tedaj bi ti moral pokazati tudi pot do svojih zakladov, tako pa si samo pasel oči in ostal boš prav takšen siromak, kakor si bil doslej!”
Škrat je izginil, rudar pa je šel domov. A našel ni več ne svojih ljudi ne svojega doma: hodil je namreč tristo let pod zemljo …
Ilustracija: Mojca Cerjak
Podzemlje Pece
Po ljudskem verovanju naj bi bile tam, kjer prebiva rudarski škrat Berkmandeljc, bogate rudne žile. In res so med Peco in Uršljo goro ljudje že od nekdaj kopali svinčevo rudo. Najdišče so odkrili že Rimljani, vendar so prvi pisni viri o izkoriščanju iz leta 1665, ki sedaj velja za začetek rudarjenja. V več kot treh stoletjih so rudarji odkopali 19 milijonov ton svinčeve in cinkove rude, za kar so morali izkopati več kot 800 kilometrov rovov! Pravijo, da škrati ne marajo sprememb in se nikoli niso mogli vključiti v moderno življenje. Ne marajo elektrike, industrije, novosti, tehnike in aparatov. Zato so bili verjetno veseli, ko so leta 1988 rudnik začeli postopno zapirati, šest let kasneje pa se je proizvodnja dokončno ustavila. Del rudnika so začeli preurejati v muzej, spodnje rove pa so zalili z vodo.
Več ...
V podzemlje Pece – kar 3 kilometre in pol globoko – se bomo odpeljali s pravim rudarskim vlakom. Izstopili bomo v rudišču Moring in peš odšli po rovih. Ogledna pot vodi mimo številnih eksponatov, ki prikazujejo način rudarjenja, rudarsko opremo in orodje od začetka do zadnjih dni. Najmlajšim bo zanimiv tudi podatek, da so v 17. stoletju v rudnikih delali tudi ženske in otroci: ženske so rudo ločevale od jalovine, otroci pa so ročno potiskali vagončke na površje. Ker so bili rovi visoki le 1,20 metra, so se otroci najlaže gibali po njih. Mali rudarji so začeli delati z 9 leti, imeli pa so 14-urni delavnik! Otroško delo v rudniku je bilo dovoljeno do leta 1892. Na poti po rudniku se bomo za trenutek ustavili, ugasnili svetilke in obstali v brezdanji temi. Berkmandeljca sicer ne bomo videli, bomo pa zaslišali njegovo nagajivo hihitanje.
Opis poti
Na izhodišče, ki je v industrijski coni Glančnik, se pripeljemo iz Raven na Koroškem po magistralni cesti Dravograd–Črna na Koroškem. Peljemo skozi Mežico in pred naseljem Polena zavijemo levo za Mežiški rudnik oziroma Podzemlje Pece (dobro označeno).
V stavbi na Glančniku, ki so jo zgradili angleški lastniki rudnika leta 1928, si ogledamo muzej z zbirko rud, mineralov in fosilov, etnološko zbirko, jamomersko sobo … Nato se pripravimo na odhod v podzemlje, kjer je stalna temperatura 10 ºC, si nadenemo površnike, čelade in svetilke. S pravim rudarskim vlakcem se bomo po rovu Glančnik 15 minut vozili do postaje Moring na osmem obzorju, ki leži na nadmorski višini 510 metrov. Nato se dvignemo na višje, sedmo obzorje, 542 metrov visoko. Hoje po rudniških rovih je približno za kilometer in pol, vmes pa premagamo tudi 300 stopnic. Z vlakcem se vrnemo na izhodišče.
Informacije za na pot
Višina izhodišča: okoli 495 m
Vrsta izleta
Voden izlet v rudniško podzemlje.
Najprimernejši čas
Prednost podzemeljskih izletov je, da so možni v vseh letnih časih, ne glede na vreme.
Ogled muzeja
Vsak dan razen ponedeljka: od 9.00 do 15.00
Ogledi rudnika
Rudnik si lahko ogledamo z valkom, kolesom ali kajakom.
Pred odhodom preverite odpiralni čas na www.podzemljepece.com/si/main/odpiralni-cas.
Nevarnosti
Vožnja z rudarskim vlakcem je zelo tresoča in prav nič udobna, vagončki pa majhni. Izlet ni priporočljiv za otroke, mlajše od 5 let in za osebe, ki se bojijo utesnjenih prostorov.
Dolžina izleta
Ogled muzeja 30 min–1 h
Ogled rudnika z vlakom 1.45–2 h
Ogled rudnika s kolesom 2.30 h
Ogled rudnika s kajakom 4 h
Gostišče ob poti
Muzejska okrepčevalnica
Zanimivosti
v bližini Stalne muzejske zbirke v muzeju na Glančniku Rudarska in etnografska zbirka v Črni na Koroškem Dolina Tople Votlina kralja Matjaža na Peci Najevska lipa Gradovi kralja Matjaža (prireditev, ki zadnji vikend v januarju poteka v Podpeci)
Več informacij
Vir zgodbe: Jakob Kelemina: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva; priredila Irena Cerar.
Podrobnejši opis izleta lahko poiščete v knjigi Irene Cerar: Pravljične poti Slovenije, Založba Sidarta, 2004, 2005, 2007, 2012, 2016, 2019.