Ilustracije, fotografije in povzetek besedila iz knjige Irene Cerar: Pravljične poti v zgodovino (Založba Sidarta, 2009, 2010.)
Cesar Jožef in menihi
Cesar Jožef je začel preganjati menihe. Pride v Pleterje in pokliče gvardijana, predstojnika samostana. Zapove mu, da morajo samostan v treh tednih zapustiti vsi menihi. Gvardijan pa lepo prosi, da jih pusti še naprej v samostanu. Cesar Jožef reče: »Dobro. Pridem čez tri tedne. Če mi boš odgovoril na moja tri vprašanja, boste lahko še ostali v samostanu.«
Gvardijan, ves obupan, pokliče menihe in jim pove, kaj mu je rekel presvetli cesar. Pa se oglasi neki menih in pravi: »Bodi brez skrbi. Midva se bova preoblekla, da bom jaz imel tvojo obleko in bom izgledal kot gvardijan.«
Čez tri tedne se res oglasi cesar Jožef. Preoblečeni menih ga povabi v svojo sobo. Cesar Jožef mu postavi prvo vprašanje: »Povej mi, kje je ravno na sredi sveta?« Gvardijan zasadi palico v tla in reče: »Ravno tukaj.«
Lahko ste prepričani, da je bilo to res, ker so še danes tam naši dobri in pridni bratje.
Ilustracija: Gorazd Vahen
Pleterska pot
Cesarja že davno ni več, čas pa menihom za visokim obzidjem kartuzije Pleterje še vedno teče po starodavnih pravilih. To je tiho, odmaknjeno, skrivnostno in navadnim smrtnikom večinoma nerazumljivo življenje. A zato toliko bolj zanimivo in dragoceno.
Da bi vsaj malo spoznali kartuzijanski red, ki ga je kot skupnost samotarjev v drugi polovici 11. stoletja v Franciji ustanovil sveti Bruno, bomo prehodili Pletersko pot. Vije se okrog edinega še delujočega kartuzijanskega samostana pri nas, ki ga je v dolini ob vznožju Gorjancev ustanovil grof Herman II. Celjski daljnega leta 1407. Samostan je bil razpuščen v 16. stoletju, vendar je tristo let kasneje kartuzijanski red ponovno odkupil svojo nekdanjo posest in zgradil nov samostan. Od prvotnega se je ohranila gotska cerkev svete Trojice z zakristijo, ki je najbolje ohranjena kartuzijanska cerkev v Evropi.
Več ...
Danes po svetu živi približno 400 kartuzijanov in kartuzijank v 21 samostanih, a vsi so popolnoma nedostopni javnosti. Za ta red je namreč značilno, da ne opravljajo pastoralne dejavnosti, pač pa svoj čas preživljajo v odmaknjeni molitvi in delu. Ker je po obnovi stara cerkev odprta za obiskovalce, velja pleterska kartuzija za eno bolj odprtih in privlačnih za obiskovalce od blizu in daleč.
V starodavni cerkvi nam skrivnostno življenje za samostanskimi zidovi poskuša pričarati gregorijansko petje pleterskih redovnikov. Kartuzija je znana po svojih izdelkih umetne obrti in po nekaterih pridelkih, ki se jih da kupiti v njihovi trgovinici. Ostali del kartuzije je za obiskovalce zaprt. V samostanu sta ohranjeni bogata knjižnica in likovna zbirka. Najkvalitetnejše slike mojstrov iz 17. do 19. stoletja so na ogled kot Pleterska zbirka v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki.
V bližini samostanskega kompleksa si lahko ogledamo muzej na prostem, ki zajema značilno domačijo iz Šentjernejskega polja, kmečko hišo s pripadajočimi gospodarskimi poslopji in dvoriščem. Kegljevičeva hiša, ki je razglašena za etnološki spomenik, predstavlja pomemben spomenik tradicionalnega stavbarstva in načina življenja v 19. stoletju. Muzej je začel nastajati leta 1990 na travniku, kjer so bili v srednjem veku samostanski ribniki. Morda se ravno na te ribnike nanaša zgodba o hudiču, ki jo je zapisal Valvasor. Zgodba pravi, da je nekoč pod ribnikom blizu Pleterij stal mlin. Mlinar v njem nikoli ni mogel mleti, ker mu je hudič nagajal na vse mogoče načine, celo ponoči ga je prihajal vlačit iz postelje. Ljudje so pripovedovali, da je hudič vselej, ko je mlinarju kakšno zagodel, nagajivo smuknil nazaj v vodo. Mlinar je nazadnje, hočeš nočeš, zapustil svoj mlin in odšel drugam …
Opis poti
Do kartuzija Pleterje pridemo iz Šentjerneja na Dolenjskem, od koder skozi vas Šmarje vodi pot do samostana.
Pleterska pot je dolga štiri kilometre in v širokem loku obhodi kartuzijo. Označena je z rumenim križem v modrem polju. Pleterska pot, ki ima tri dele: začne se pri vratih pred staro gotsko cerkvijo, nato nas vodi skozi gozd, se vzpne med vinograde na Pleterski hrib ter zaključi z ogledom muzeja na prostem.
Kljub temu, da gre za nezahteven sprehod, je potrebna previdnost, da nas s poti ne zapeljejo markacije ostalih, daljših poti. Ne sledimo planinskim, Knafelčevim markacijam!
Informacije za na pot
Nadmorska višina: 282 m (Pleterski hrib)
Višina izhodišča: 230 m
Višinska razlika: 52 m
Najprimernejši čas
Pot ni primerna za vroče poletne dni. V mokrem potrebujemo dobre čevlje, saj so lahko kolovozi mestoma precej blatni.
Pred odhodom preverite odpiralni čas Muzeja na prostem, in sicer lahko pokličete na telefon 041 639 191 ali pišete na e-naslov: info@skansen.si.
Nevarnosti
Previdno, da nas s poti ne zapeljejo markacije ostalih, daljših poti. Ne sledimo Knafelčevim markacijam!
Dolžina izleta
1 h (brez ogleda muzeja na prostem)
Zemljevid
Novo mesto, 1 : 50.000
Več informacij
Vir zgodbe: Marija Stanonik: Slovenske povedke iz 20. stoletja. Celje: Mohorjeva družba, 1990. Priredila Irena Cerar.
Podrobnejši opis izleta lahko poiščete v knjigi Irene Cerar: Pravljične poti v zgodovino, Založba Sidarta, 2009, 2010.
