Fotografije, ilustracije in besedilo povzeto iz knjige Irene Cerar Pravljične poti Slovenije (Založba Sidarta, 2004, 2005, 2007, 2012, 2016, 2019).
Zmaj v Logarski dolini
Tam, kjer je danes prekrasna Logarska dolina, je bilo v davnih davnih dneh jezero. V njem je živel strahovit zmaj, ki je bil velik požeruh. Domačini so mu morali vsak dan pripeljati na jezerski breg deklico, ki jo je povlekel pod vodo in požrl. Tako je požrešni zmaj sčasoma požrl vsa dekleta.
Ostala je samo še hči graščaka, ki je imel grad pod goro Raduho. Graščak pa svoje hčerke ni hotel dati zmaju, zato je razglasil po vsej deželi, da bo tistemu mladeniču, ki bi umoril zmaja, podaril grad in še hčerko za ženo. Prvi je šel nad zmaja grajski hlapec, nato mladi drvar, a nikomur ni uspelo zmaju odsekati srednje glave.
Tretji dan pa se je v gradu oglasil mlad pastir. Graščak je tudi temu mladeniču prinesel meč in mu naročil, naj zmaju odseka srednjo glavo. Pastir se je zahvalil, a odvrnil: “Z zmajem bom opravil tudi brez tega.” Šel je in v mrtvega vola nasul živo apno ter to vabo prepeljal na jezerski breg. Lačni zmaj, ki že tri dni ni nič jedel, je planil nad vola ter ga požrl. Živo apno pa je zmaja v želodcu peklo. Da bi pogasil pekočo bolečino, je pil in pil, dokler ni vsega jezera popil, a vendar je poginil.
Prebrisani pastir se je vrnil v grad pod Raduho, se oženil z grajsko hčerko in postal graščak. Tam, kjer je v davnih davnih dneh bilo jezero s požrešnim zmajem, je danes prekrasna Logarska dolina.
Ilustracija: Maša Kozjek
Logarska dolina
Zmaj v jezeru naj ne bi ustrahoval ljudi samo v Logarski dolini, ampak tudi v sosednjem Matkovem kotu. Tamkajšnji zmaj, imenovan lintver, naj bi prekljuval zadrževalnik vode in jezero se je razlilo do solčavske cerkve. Ob povodnji naj bi lintverja ubil macesen s tremi ali sedmimi vrhovi. Njegove kosti in čeljusti naj bi kasneje našli na Logarjevih njivah.
Logarska dolina, ena najbolj slikovitih alpskih dolin v Evropi, je od leta 1987 zavarovana kot krajinski park. Vanjo bomo vstopili ravno v Logu, kjer stoji markantna Logarjeva lipa, visoka čez 25 metrov. Po dolini je lepo urejena naravoslovno-etnografska pot, ki vodi do slapu Rinka. Dolga je 7 kilometrov; če nam celotna pot predstavlja prevelik zalogaj, si jo lahko skrajšamo.
Več ...
Tokrat si bomo ogledali del poti do slapu Palenk. Jezera v dolini ni več, zato pa v zatrepu izvira Savinja. Prvi izvir ima pod ledeniško krnico Okrešelj, vendar kmalu ponikne. Na poti bomo šli mimo njenega drugega izvira, ki mu zaradi temne barve domačini pravijo Črna. Šele po združitvi s potokom Jezera, ki priteče iz Matkovega kota, dobi ime Savinja. Pot po dolini opozarja tudi na zanimivo kulturno dediščino. V spodnjem delu bomo spoznali življenje in delo v gozdu ter si ogledali “olcarsko” (gozdarsko) bajto. Opremljena je z zbirko orodja in priprav, ki so jih nekoč uporabljali “olcarji” (gozdni delavci). Za bajto stoji lesena drča ali riža, ki je služila za spravilo lesa iz nedostopnih predelov. Pot bomo zaključili z ogledom slapišča Palenk, ki je visoko okoli 78 metrov in zaščiteno kot naravni spomenik. Slikovito je zlasti v času taljenja snega ali po močnem deževju, ko se pahljačasto spušča po dolomitni steni.
Fotografija: Peter Janežič
Fotografija: Janez Skok
Opis poti
V Logarsko dolino se pripeljemo skozi Zgornjo Savinjsko dolino preko Luč in Solčave. Parkiramo na urejenem parkirišču pred vhodom v dolino ali pa plačamo vstopnino in se z avtom peljemo še slab kilometer. Na levi strani je mogočna Logarjeva lipa. Parkiramo na urejenem parkirišču na levi strani ceste, na desni pa se pred mostom začne naša pot.
Kmalu za Logarjevo kmetijo gremo desno proti izviru Črne, nato do hudourniškega vršaja, kjer raste tudi zanimiva stara bukev. Nadaljujemo po robu travnika, od koder imamo čudovit razgled na okoliške dvatisočake. Že smo pri olcarski bajti. Po brvi prečkamo strugo hudournika in pridemo v log, kjer se pogosto nahajajo in hranijo ptice. Pri tej točki (5 – Ptice) zavijemo levo z glavne poti in po brvi prečkamo suho strugo. Mimo čistilne naprave in hotela Plesnik gremo ob potoku navzgor ter pridemo do Palenka. Vrnemo se lahko kar po cesti, ki nas po dveh urah pripelje do avtomobila.
Informacije za na pot
Nadmorska višina: 800 m (Palenk)
Višina izhodišča: 734 m
Višinska razlika: 66 m
Vrsta izleta
Lahka, označena in s pojasnjevalnimi tablami opremljena pot. Ob ponovnem obisku lahko prehodimo drugi del poti do slapa Rinke. Tudi sicer si velja zapomniti, da se na pot lahko priključimo na več mestih v dolini, kjer pešpot prečka cesto (pri kampu, pri hotelu Plesnik, na zgornji strani travnikov v Plesti, za Domom planincev, na planini Logarski kot).
Najprimernejši čas
Vsi letni časi, razen v globokem snegu.
Nevarnosti
Pazljivo pri hoji ob cesti!
Dolžina izleta
Izhodišče–slap Palenk 1 ura
Vrnitev 30 min
Skupaj 2 h
Gostišče ob poti
Hotel Plesnik
Več informacij
Vir zgodbe: Lojze Zupanc: Palček v čedri, Mladinska knjiga, 1959; priredila Irena Cerar.
Podrobnejši opis izleta lahko poiščete v knjigi Irene Cerar: Pravljične poti Slovenije, Založba Sidarta, 2004, 2005, 2007, 2012, 2016, 2019.
