Kostanjeviški grad: V deželi vil čestitk

Kostanjeviški grad: V deželi vil čestitk

Na stran publikacije

Ilustracije, fotografije in povzetek besedila iz knjige Irene Cerar: Pravljične poti v zgodovino (Založba Sidarta, 2009, 2010.)

Čestitke v Opatovi gori

Bilo je v tistem času, ko so začeli zidati kostanjeviški samostan. Tri vile čestitke, ki so živele v gorski steni, so nekega dne videle, da so v dolini začeli sekati drevesa. Najstarejša se je spremenila v črnega krokarja in zletela v dolino, da bi videla, kaj vse to pomeni. Sredi nove jase je videla velik križ, pod katerim je klečal star menih in molil. V jezi se je krokar zakadil v meniha, toda ta je pograbil lok, sprožil puščico ter krokarja prepodil. Vila je tovarišicama povedala, da v dolini gradijo cerkev; takoj so sklenile, da tega nikakor ne dovolijo. Že naslednjo noč so prišle ponoči v dolino in podrle vse zidove. To se je ponavljalo vsako noč; kar se je zgradilo čez dan, je drugo jutro ležalo razdrto na tleh. Menih, ki je vodil gradnjo, je to nekaj časa gledal, nato pa se je domislil rešitve. Na pomoč je poklical vse, kar leze in gre in delavci so v enem dnevu zgradili zvonik. Ko je sonce zahalo, so pripeljali še zvon, ga blagoslovili in obesili. Ko je prvič zapel, se je njegov glas razlegel daleč v Gorjance.

V tistem trenutku se je zaslišal iz sten, v katerih so bivale čestitke, strahovit podor, kakor da bi se zrušila gora. Nastal je silen vihar, ki je lomil orjaške bukve kakor šibe. S strahom so zrli ljudje proti gori. Ko kasneje šli pogledat, so videli, da je vse podrto. Kamniti plaz je razkril tudi jamo, v kateri so bivale čestitke. V njej so ljudje odkrili tri kamnite kipe, okamnele čestitke. Glas zvona jih je doletel ravno v trenutku, ko se je ena od njih česala, druga mesila kruh, a tretja dajala hlebec v peč. V vseh kotičkih so še stali raznovrstni lončki in piskrčki, polni čarobnih mazil. Izpod stropa pa so viseli svežnji raznih zelišč. In vse to lahko vidite še danes, če se povzpnete v hrib …

Ilustracija: Polona Lovšin

Kostanjeviški grad

Pripovedka o kostanjeviških čestitkah je še danes živa med ljudmi, a je ohranjena v več različicah. Nekateri govorijo, da so bile čestitke zle čarovnice, drugi rajši verjamejo, da so bile prijazne gorske vile. Prav imajo oboji, saj so čestitke kmetom pomagale ob žetvi in setvi ter odvračale nesrečo od domačij. A gorje tistemu, ki jih je opazoval, kadar so se kopale v Krki! Doletela ga je nesreča, lahko se je zgodilo, da mu je toča pobila polja in bolezen živino.

Vse različice zgodb pa so si edine, da so čestitke nasprotovale gradnji kostanjeviškega samostana oziroma njegove cerkve. Cistercijanski samostan je leta 1234 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski. Iz tega obdobja se je ohranila samo cerkev, medtem ko je bila večina današnjih poslopij zgrajena v renesansi in baroku. Samostan je do leta 1786, ko ga je razpustil cesar Jožef II., predstavljal najpomembnejše kulturno, versko in gospodarsko središče ob spodnji Krki. Danes v njem domuje Galerija Božidarja Jakca.

Več ...

Ko vstopimo skozi slikovit glavni vhod z obrambnima stolpoma, se nam odpre veliko arkadno dvorišče, menda eno največjih v Evropi. Če v vaši družini rastejo mali ljubitelji slikarij, jih lahko popeljete vsaj čez del obsežne zbirke likovnih del sodobne umetnosti. Ljubitelji starejših mojstrov si lahko ogledajo Pletersko zbirko iz 17. in 18. stoletja. V nekdanji samostanski cerkvi, ki je danes neposvečena, so občasne razstave. Če se bodo otroci v galerijskih prostorih počutili utesnjene, pa jih rajši peljite po okoliških travnikih. Tam je razstavljenih več kot 100 skulptur, ki nastajajo v okviru mednarodnih kiparskih simpozijev Forma Viva.
Od Gradu ali Kloštra, kakor kompleksu pravijo domačini, se lahko sprehodimo do Kostanjeviške jame, ki leži ob izviru potoka Studena. Raziskovanje jame še poteka, za ogled pa je urejenih približno 300 metrov najatraktivnejših delov. Otrokom bodo zagotovo burile domišljijo sigaste tvorbe pravljičnih oblik: krokodil, morske školjke, kralj Matjaž, mavrica, sladoled, dedek Mraz … V jami domuje največja kolonija netopirjev vrste južni podkovnjak pri nas, pohvalijo pa se lahko tudi z dvema endemičnima polžkoma, ki živita samo v tej jami.

Fotografija: Marko Pršina

Opis poti

Do Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki pridemo po avtocesti v smeri Novega mesta in Zagreba. Avtocesto zapustimo pri Dobruški vasi, kjer je izvoz za Kostanjevico na Krki. Sledimo oznakam za Kostanjevico in tam za Galerijo Božidar Jakac, pred katero je urejeno veliko parkirišče.

Če nam po ogledu galerije in Forma Vive ostane dovolj moči in volje za polurni sprehod do Kostanjeviške jame, s parkirišča sledimo oznakam za jamo. Te nas vodijo levo čez mostiček čez potok Obrh. Nadaljujemo po prijetni makadamski cesti, ki nas oddalji od ceste proti Orehovcu. Ko prečkamo potok Studeno, nadaljujemo desno po kratkem asfaltiranem delu do jame. Računajmo na to, da so odhodi v jamo točno določeni, zato si za pot rajši vzemimo več časa, kot je predvideno. Pred vhodom v jamo je ob potoku Studena jamarski dom, kjer se z otroki lahko poigramo, okrepčamo in v miru pripravimo na odhod v jamo. Vrnemo se po isti poti.

Informacije za na pot

Nadmorska višina: 151 m
Višina izhodišča: 151 m, 180 m (Kostanjeviška jama)
Višinska razlika: 29 m

Vrsta izleta
Od samostana do jame je lagoden sprehod. Ogled jame je voden.
Poleg tega bi bilo škoda zamuditi tudi ogled starega mestnega jedra na otočku v ostrem okljuku Krke!

Najprimernejši čas
Vse leto, a upoštevajmo odpiralni čas jame, www.kostanjeviska-jama.com, in galerije, www.galerija-bj.si.

Nevarnosti
Za obisk jame je priporočljiva dobra obutev in primerna oblačila, saj je v jami stalno 12 °C.

Dolžina izleta
Galerija–Kostanjeviška jama 30 min
Ogled jame 40 min
Vrnitev 30 min
Skupaj 2 h
Čas ogleda galerije je odvisen od vašega razpoloženja in navdušenosti nad likovno umetnostjo.

Več informacij

Vir zgodbe: Jakob Kelemina: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva Jakob Kelemina: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Bilje, Humar, 1997. Priredila Irena Cerar.

Podrobnejši opis izleta lahko poiščete v knjigi Irene Cerar: Pravljične poti v zgodovino, Založba Sidarta, 2009, 2010.

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Logotip v obliki NMSB 24 - Nacionalnega meseca skupnega branja 2024
Nagrajene knjige
previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content