Grad Podsreda: Zaklad v osrčju Kozjanskega parka

Grad Podsreda: Zaklad v osrčju Kozjanskega parka

Na stran publikacije

Fotografije, ilustracije in besedilo povzeto iz knjige Irene Cerar Pravljične poti Slovenije (Založba Sidarta, 2004, 2005, 2007, 2012, 2016, 2019).

Zaklad v Orlici

Ko so nekoč prišli v naše kraje Francozi, se je podsredški grof zbal za svoje zlatnike. Napolnil je z njimi tri sode, jih odpeljal na goro Orlico in jih zakopal.

Denar se je počasi pogreznil globoko v zemljo. Tam, kjer je prej stal voz z denarjem, je ostala le še jama.

Nekoč pa se je neki kmet odločil, da bo poiskal in dvignil ta zaklad. Kopal je in kopal in ko se je že skoraj prikopal do njega, je poslal hlapca domov po vole, da bi z njimi odpeljal sode z denarjem domov. Medtem se je pripeljal mimo gospod v žareči kočiji in je vprašal kmeta: »Ali se ni malo prej peljal mimo drug gospod v enaki kočiji?« Kmet se je spozabil in odgovoril: »Ne!« A moral bi molčati! Ta kratka beseda je uničila vse njegove upe. Sodi z denarjem so se pri priči pogreznili še enkrat tako globoko, kakor so bili prej.

Od takrat se še ni pojavil srečnež, ki bi se dokopal tako blizu zaklada …

Ilustracija: Jelka Godec Schimdt

Grad Podsreda

Na Orlici pa niso zakopani samo izgubljeni zlatniki. Na pobočju gore je skrivno lego našel tudi oprijemljivejši zaklad – Grad Podsreda. Je eden najznačilnejših srednjeveških gradov pri nas in ker je večina njegovih sodobnikov že v ruševinah, je toliko dragocenejši. Prav okrilje gozdnate Orlice mu je omogočilo, da je uspešno kljuboval različnim nadlogam časa.

Pozidali so ga sredi 12. stoletja, v njem je prebivalo več znanih plemiških družin.

Grad je do danes ohranil skoraj nespremenjeno podobo preproste pravokotne stavbe z visokim obrambnim stolpom, stanovanjskima palacijema, stolpom s kapelo in notranjim grajskim dvoriščem. Tik pod gradom se razteza še veliko gospodarsko poslopje.

Več ...
V najstarejšem delu gradu je na ogled stalna razstava slikarskih del Franceta Slane; tudi bivše grajske kašče so namenjene galerijski dejavnosti, dvorana pa koncertom, ki popestrijo predvsem poletne dni. V nekdanjih grajskih kleteh si lahko ogledamo steklarsko zbirko, ki nakazuje bogato tradicijo kozjanskih gozdnih steklarn – glažut. Morda bo otrokom všeč srednjeveška kuhinja, zagotovo pa pod stopniščem skrita majhna grajska ječa. Veliko zanimanja zbuja tudi srednjeveško stranišče. Na notranjem grajskem dvorišču sta skrita še dva drobna zaklada: freska renesančnega vojščaka iz prve polovice 17. stoletja in stoletje starejša freska dveh angelov z glasbilom.

Pred vrnitvijo v dolino stopimo še do izjemnega razgledišča za severnim palacijem. Odprl se nam bo osupljiv pogled na trg Podsreda, na Staro goro nad njim (prepoznamo jo po križevem potu) ter desno na kompleks cerkva na Svetih gorah nad Bistrico pri Sotli. Mimo Donačke gore in Boča nam bo pogled segel vse do Pohorja.

Fotografiji: Franci Horvat

Opis poti

Do gradu se sicer lahko pripeljemo z avtom, a veliko lepše se je do njega povzpeti po čudoviti gozdni poti. Če se odločite za hojo, parkirajte v Podsredi pri cerkvi in sledite oznakam za Grajsko pot Podsreda. Na 2,5 km dolgi poti lahko na 14. točkah spoznate izjemno biotsko pestrost krajev, ki so zavarovani kot Kozjanski park.

Grajska pot je sicer mestoma strma, a ne predolga niti prenaporna – v obe smeri imamo slabi dve uri hoda.

Informacije za na pot
Nadmorska višina: 475 m
Višina izhodišča: 245 m
Višinska razlika: 230 m

Najprimernejši čas
Vsi letni časi, razen v globokem snegu. Primerno tudi poleti, saj gozd nudi prijetno senco.
Grad je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 17. ure; in sicer od začetka aprila do konca oktobra. V zimskem času je grad zaprt.
Pred odhodom preverite odpiralni čas na http://www.kozjanski-park.si.

Dolžina izleta
Podsreda–grad 1 h
Vrnitev 45 min
Skupaj 2 h

Gostišče na poti
Gostišče v Podsredi

Zemljevid
Posavsko hribovje, 1 : 50.000

Več informacij

Vir zgodbe: Janko Orožen: Gradovi in graščine v narodnem izročilu. Celje, 1936; priredila Irena Cerar.

Podrobnejši opis izleta lahko poiščete v knjigi Irene Cerar: Pravljične poti Slovenije, Založba Sidarta, 2004, 2005, 2007, 2012, 2016, 2019.

Zakladnica bralnih dogodkov po vsej Sloveniji

Nacionalni mesec skupnega branja 2021

Nagrajene knjige

previous arrowprevious arrow
citat21
citat20
citat19
citat18
citat17
citat16
citat15
citat14
citat13
citat12
citat11
citat10
citat09
citat08
citat07
citat06
citat05
citat04
citat03
citat02
citat01
next arrownext arrow
Share This
Skip to content