Rezultati zadnjih raziskav pismenosti mladih in odraslih so spodbudili Evropsko komisijo, da je v podporo Akcijskemu načrtu za temeljne spretnosti (ki je del strategije Unija spretnosti) oblikovala Evropsko koalicijo za pismenost (European Literacy Coalition). Ta združuje šole, knjižnice, univerze, raziskovalce, delodajalce, medije, javne organe ter organizacije s področja kulture, zdravstva in civilne družbe po vsej Evropi.
Razlog za ukrepanje je resen: po podatkih nedavne raziskave PISA 2025 kar tretjina petnajstletnikov v EU ne dosega osnovne ravni bralne pismenosti. Velik upad pismenosti je zabeležila tudi raziskava PIAAC 2, ki meri pismenost odraslih.
Pismenost danes pomeni veliko več od tradicionalnega branja in pisanja, temveč skozi celotno življenjsko obdobje vključuje tudi digitalno in medijsko pismenost ter pismenost na področju umetne inteligence. Pomaga nam razumeti svet, kritično presojati informacije, prepoznavati zavajajoče vsebine in aktivno sodelovati v družbi.
"PIsmenost je naša skupna odgovornost" je eno ključnih sporočil Varšavskega memoranduma, ustanovnega dokumenta koalicije. Razvita pismenost ni več le stvar posameznika, temveč se vrzeli v njej neposredno odražajo in še dodatno krepijo družbene in ekonomske neenakosti. Zato je treba na ravni posameznih držav in EU najti sistemske in strukturne rešitve.
Memorandum zato poudarja, da za razvoj pismenosti potrebujemo sodelovanje različnih področij družbe, ki bodo nudili podporo ljudem vseh generacij, ne samo mladim. Poziva k tesnemu sodelovanju vseh akterjev - od avtorjev (ki so poetično opisani kot "utripajoče srce pismenosti") do založnikov, knjižnic, šol, univerz, delodajalcev in medijev.
Memorandum postavlja smernice za dolgoročno in medsektorsko reševanje problematike nizke pismenosti. V njem je pismenost opredeljena kot javna dobrina, ki jo vsak državljan Evrope potrebuje za kritično mišljenje, osebni razvoj, družbeno kohezijo in aktivno sodelovanje v demokratični družbi.
Vse pa se začne doma. Še preden otrok prestopi šolski prag, se ob odraslih uči poslušati, pripovedovati, spraševati in spoznavati svet skozi besede, ki nosijo pomen. Ko mu beremo, se z njim pogovarjamo ob zgodbah in mu s svojim zgledom kažemo, da je branje lahko užitek, vzpostavljamo temelje njegove pismenosti in vseživljenjske radovednosti in potrebe po znanju.
Starši in drugi odrasli imamo zato pomembno odgovornost. Čeprav šola, knjižnica in drugi izobraževalci ne morejo v celoti nadomestiti staršev, pa so jim lahko v znatno pomoč, ko jim zmanjka znanja in spretnosti, da bi temelje lahko nadgradili.
Razvoj pismenosti se začne doma, njeni učinki pa segajo daleč prek meja družine. Z razvojem pismenosti vlagamo tudi v družbo, v kateri bodo posamezniki znali samostojno razmišljati, sprejemati premišljene odločitve in odgovorno sodelovati z drugimi.
