Članice uredniškega odbora spletne strani za družinsko pismenost smo v začetku marca gostovale v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, kjer smo zbranim vzgojiteljem, učiteljem in knjižničarjem predstavile različne dejavnosti za spodbujanjerazvijanja pismenosti znotraj družine.
Uvodoma je mag. Estera Možina predstavila nekatere podatke, ki jih o naših bralnih navadah in bralni pismenosti kažejo domače in mednarodne raziskave. Izpostavila je predvsem vpliv, ki ga ima pismenost in odnos staršev do branja na učne dosežke in nasploh na uspeh in zadovoljstvo v življenju njihovih otrok. Če želimo preseči medgeneracijski prenos pismenosti, je predvsem pomembno, da starši vsakodnevno berejo svojim otrokom in da imajo otroci dostop do knjig v domači knjižnici.
Dr. Sabina Fras Popovič je spregovorila o rezultatih nedavne raziskave, ki kažejo, da mladi med 18 in 24 letom berejo več, da so zainteresirani za branje in da angleško berejo iz utemeljenih razlogov: ker slovenske založbe »prepočasi« izdajajo knjige, ki jih zanimajo, in ker tako vadijo jezik. Ob tem pa ne zanemarjajo niti sodobnih slovenskih avotrjev, saj pišejo o vsebinah, ki se jih neposredno dotikajo.
Dr. Barbara Baloh je spregovorila o pomenu branja slikanic, predvsem slikanic brez besedila. Slikanice brez besedila niso brez vsebine in smisla, temveč gre za pripoved skozi sliko, ki uporablja različne kode sporočanja in branja. Beremo slike in čustva, ki jih izražajo. Rekla je, da otroci, ki še ne berejo, pripovedujejo, in slikanice brez besedila so lahko dobra vidna spodbuda, da otroke v predbralni fazi spodbudimo k pripovedovanju. Zmožnost pripovedovanja zgodbe je namreč močan napovednik zgodnje in akademske pismenosti (predvsem na ravni povezanosti govora in mišljenja) in vpliva tudi na druge zmožnosti sporazumevanja, mišljenja, reševanja problemov, našo samopodobo, izražanje čustev ipd. Če se teh zmožnosti naučimo že zgodaj, nam je potem v življenju precej lažje. Otrok mora imeti priložnost, da sam interpretira knjižna besedila in ilustracije, da se z njim pogoavrjmo in da postavljamo odprta vprašanja.
Novo znanje o pomenu pripovedovanja za razvoj pismenosti smo v delavnični obliki skupaj s Samanto Kobal usvajali različne pripovedovalske spodbude, s katerimi lahko pravzaprav iz nič oziroma le z nekaj besedami ustvarimo celotno zgodbo.
Strokovno srečanje smo zaključili s predstavitvijo dejavnosti, ki jih z namenom razvijanja družinske pismenosti izvajajo starši sami v domačem okolju. Skupaj pa smo se nato sprehodili tudi skozi spletno stran za družinsko pismenost https://druzina.pismen.si. Udeleženci pa so bili povabljeni, da tudi sami prispevajo kakšen utrinek ali prispevek n da se naročijo na naš mesečni novičnik.
