Mladinski knjižničarji spodbujamo družinski obisk knjižnice kar se da zgodaj, že v predbralnem obdobju. Želimo si namreč, da bi knjiga spremljala otroka tako rekoč od rojstva in seveda vse življenje. V najzgodnejše srečevanje s knjigo skušamo pritegniti tudi vrtce ter preko vzgojiteljic in vzgojiteljev privabiti starše predšolskih otrok in jih prepričati, da je smiselno otroke vključiti v knjižnico čim prej, najkasneje pa pred vstopom v šolo, saj je obdobje med 4. in 6. letom otrokove starosti najprimernejše za redno srečevanje s knjigo.
Sodelovanje z vrtci je po tej plati utečeno z bibliopedagoško obliko vrtec na obisku v knjižnici. Oblika, ki je del rednega programa vrtcev in knjižnic, povezuje knjižničarje in vzgojitelje v skupnem prizadevanju, da bi otrokom približali knjižnico in knjigo. Posredni namen teh programov je vplivati na starše, da bi knjižnico začeli obiskovati tudi kot družina in da bi v svoje družinsko življenje postopno uvajali tudi knjigo in branje.
Bibliopedagoška oblika, ki jo je začela izvajati Pionirska knjižnica v Ljubljani – vrtec na obisku v knjižnici – je danes ena najbolj utečenih bibliopedagoških oblik knjižnične, knjižne in književne vzgoje v splošnih knjižnicah. Marjana Kobe, ki je kot bibliotekarka Pionirske knjižnice to obliko uvedla in izvajala vrsto let, je knjižničarjem in vzgojiteljem postavila temelje za njihovo uspešno povezovanje.
Čeprav otroci svojo izkušnjo obiska knjižnice navdušeno prenašajo domov, se pa vendar dogaja, da vsi otroci le niso deležni nadaljnjega in tudi rednega obiskovanja knjižnice. Marsikatera družina namreč sama ne zna ali ne zmore najti poti tja. Za ta korak potrebujejo nekaj več spodbude in pomoči kot druge.
To se lahko zgodi družinam, ki niso celovito informirane o raznoliki in življenjsko uporabni ponudbi splošne knjižnice niti o tem, da so knjižnične storitve po večini brezplačne. Žal marsikatere družine ne dosežejo podatki o možnostih, ki jih knjižnica s številnimi koristnimi informacijami ponuja tudi pri reševanju vsakdanjih težav in za zadovoljevanje različnih življenjskih potreb (kot so brezposelnost in iskanje zaposlitve, učne težave, potreba po socialnih stikih, kakovostnejšem preživljanju prostega časa, pridobivanju novih znanj). Pri tem jim knjižnica lahko učinkovito pomaga s koristnimi informacijami, posredovanjem različnih znanj in veščin, z učnimi pomočmi, samostojnim učenjem, ne nazadnje pa tudi s paleto različnih prireditev za otroke in starše, kjer lahko navezujejo nove socialne stike in odkrivajo različne nove možnosti zase in za svoje otroke.
To so lahko tudi družine, katere člani še niso vajeni, da bi knjižnico in vse njene storitve jemali kot samoumevni del svojega življenja, morda tudi zato, ker jih je strah vstopiti v novo in povsem neznano okolje, kjer se morda ne bodo znašli. Morda gre za bojazen, da ne bodo znali na primeren in razumljiv način izraziti svojih potreb in želja ali da se bodo morali v knjižnici znajti sami in brez pomoči. Morda jih je tudi strah, da se v knjižnici ne bodo znali obnašati, da bodo njihovi otroci kaj strgali in uničili ali pa preprosto menijo, da knjižnica ni svet, v katerega bi sodili. Manj izobraženi starši, starši iz drugačnih kulturnih okolij (socialno šibki, revni, migranti idr.) imajo večje težave narediti prvi korak v knjižnico, saj jim svet knjig in branja morda vzbuja strah, nezaupanje in nelagodje.
Tovrstne ovire jim lahko uspešno pomagata premostiti na eni strani vzgojitelj/-ica njihovih otrok v vrtcu, na drugi strani knjižničar/-ka splošne knjižnice, če na ustrezen način sodelujeta in podpirata skupni cilj: vzbuditi v njih občutek povabljenosti in sprejetosti. Z vztrajnostjo jih lahko prepričata, da je knjižnica pravi naslov tudi zanje.
V Manifestu o splošnih knjižnicah IFLA/UNESCO je zapisano, naj bi bile vse “storitve splošne knjižnice na voljo uporabnikom po načelu enakega dostopa za vse ne glede na starost, raso, spol, vero, narodno pripadnost, jezik in socialni položaj”. V smislu potreb lokalne skupnosti, ki jim morajo splošne knjižnice prisluhniti in se odzivati nanje, je temeljno načelo splošne knjižnice, da morajo biti njene storitve enakovredno dostopne tudi skupinam, ki zaradi določenih razlogov težje uporabljajo njene storitve. To so: jezikovne manjšine, invalidi, ostareli, prebivalci oddaljenih krajev. V tem duhu si knjižničarji prizadevamo, da bi bile knjižnice prijazni, vsem dostopni prostori, kjer bi lahko vsi obiskovalci zadovoljili svoje potrebe po ustreznih informacijah in različnih vrstah branja.
Splošna knjižnica je z raznovrstnim in bogatim knjižničnim gradivom temelj, na katerem je mogoče graditi različne oblike knjižne vzgoje in vzpodbujati bralne navade že od predšolskega obdobja naprej. Mladinski oddelki splošnih knjižnic zato po načelu demokratičnosti, seveda pa v okviru možnosti, ponujajo svojim bralcem najširši izbor literature, upoštevajoč raznovrstne potrebe obiskovalcev, tudi tistih iz različnih socialnih in nacionalnih (kulturnih) okolij, na katere mora biti splošna knjižnica še prav posebno pozorna.
Knjižnica v tem smislu nabavlja kakovostno, starostni stopnji primerno in zelo raznovrstno knjižnično gradivo, ki naj bi bilo opremljeno tako, da je bralcem čimbolj dostopno, pregledno urejeno in dovolj privlačno ponujeno. Nabava v mladinskih oddelkih je najširša, saj upošteva različne, zelo široke bralne interese mladih bralcev in skuša ustreči tako potrebam po prostočasnem kot poučnemu branju. Na kratko: splošna knjižnica jim ponuja branje za znanje in branje za zabavo.
Vir: Mlakar, I. (2009). Družinski obisk knjižnice. V: Branje za znanje in branje za zabavo – Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Str. 49–54. (Objavljeno s privoljenjem Andragoškega centra Slovenije).
Berite dalje
Kako vzgojiteljica/vzgojitelj lahko uspešno motivira in pripravi starše na obisk knjižnice
Vzgojitelji in vzgojiteljice predšolskih otrok lahko v zvezi s pripravo staršev na obisk knjižnice opravijo pomembno delo, saj jih lahko motivirajo za obisk knjižnice individualno ali pa na skupnih sestankih. Staršem se bo morda zdela še najbolj prepričljiva predstavitev skupinskega obiska v knjižnici, ki se ga je udeležil tudi njihov otrok. Tako bodo izvedeli, kaj vse se je tam dogajalo, kako so bili otroci v knjižnici sprejeti in kaj so tam videli, slišali in doživeli. Morda bo taka predstavitev še učinkovitejša, če bodo staršem o svojih doživetjih v knjižnici pripovedovali kar otroci sami, jim opisali svoja doživetja s pomočjo risbe in jih sami povabili v knjižnico, kjer jim bodo lahko predstavili svoj najljubši igralni kotiček, zanimivo igračo, knjigo ali prijazno knjižničarko, ki so jo že večkrat srečali.
Vzgojiteljica lahko na takem sestanku povabi starše na družinski obisk knjižnice s tem, da jim pripravi osnovne informacije o najbližji splošni knjižnici in jim tako nekoliko olajša prvi obisk:
- razloži jim, kje in kako najdejo knjižnično stavbo in jim opiše najkrajšo pot do nje, dostop z različnimi prevoznimi sredstvi, možnost parkiranja,
- predstavi urnik odprtosti knjižnice za obiskovalce,
- pove, kje je v knjižnici oddelek za otroke,
- jih informira o tem, kakšne storitve ponuja knjižnica otrokom in staršem,
- opiše postopek, s katerim lahko postanejo člani knjižnice,
- razloži, kakšne so pravice in dolžnosti članov knjižnice,
- predstavi raznovrstno gradivo, ki ga v knjižnici izposojajo na dom,
- pove, na koga se v knjižnici lahko obrnejo in kdo jim pomaga, kadar imajo kakšno željo, težavo ali vprašanje.
Vzgojiteljica lahko predstavi raznoliko knjižnično ponudbo, tako da staršem razdeli promocijsko in informativno gradivo knjižnice – od programov prireditev do različnih servisov, če so v knjižnicah na razpolago otrokom in odraslim: Borza znanja, Borza dela, učne pomoči, kotički za samostojno učenje, pa tudi številne bibliopedagoške dejavnosti in oblike dela s predšolskimi otroki in njihovimi starši, ki jim lahko popestrijo in polepšajo dan.
Vzgojiteljica lahko opiše staršem, kako poteka ura pravljic, igralna ura s knjigo, različne ustvarjalne delavnice, pokaže možnost uporabe računalnika, računalniško opismenjevanje za otroke in starše, izposojo igrač, revij, možnost skupnega igranja v opremljenih igralnih kotičkih, branja knjig in revij v bralnih kotičkih, učenja in skupnega pisanja nalog v čitalnici, ipd. Ob tem jim na skupnem sestanku ali pa individualno lahko razdeli vpisnice in jim pove, da se otroci do 15. leta starosti vpisujejo brez članarine in da so knjižnične storitve razen fotokopiranja in tiskanja povečini brezplačne.
Možno se je dogovoriti tudi, da knjižničar/ka obišče vrtec in ob različnih priložnostih pripravi za starše in otroke privlačno povabilo v knjižnico: pravljično ali igralno uro s knjigo za otroke in starše, jim z zanimivim in pestrim izborom knjig pokaže, kako zabavna in poučna je lahko knjiga in kaj vse se da z njo početi, pripravi jim lahko lutkovno ali gledališko predstavo, skratka s prijetnim doživljajem jih povabi v knjižnico.
Prav tako lahko knjižničar na takem srečanju s starši in otroki v vrtcu sam predstavi svoje delo in ponudbo knjižnice, s sabo pa lahko za podkrepitev prinese nekaj prav posebno zanimivih in privlačnih knjig, ki bodo otrokom in njihovem staršem vzbudile posebno zanimanje. Važno je, da je knjižničar komunikativna, odprta in nad branjem navdušena oseba, ki zna svoje navdušenje prenesti tudi na otroke in starše. Morda lahko knjižničar starše in otroke kar sam odpelje na ogled in obisk knjižnice, zlasti če je v neposredni bližini vrtca, in jim na ta način pomaga preseči nelagodje, ko se podajajo v nekaj novega.
Knjižničar lahko povabi starše vrtčevskih otrok tudi, da v knjižnici izvedejo zaključno pri- reditev ali praznovanje; srečanje s starši in otroki pa je še prijetnejše ob pravljični uri, lutkovni predstavi ali na dogovorjenem literarnem sprehodu po mestu. Ob takih dogodkih jih knjižničar nujno popelje še po knjižnici in jim jo razkaže, jih vpiše v knjižnico in jim svetuje pri prvi izposoji. Važno je, da jim pove, da se bodo v knjižnici lahko vedno obrnili nanj in na druge sodelavce.
Možnosti za motiviranje staršev s pomočjo vzgojiteljev in knjižničarjev je več kot dovolj.
Kako se knjižničarji pripravimo na družinski obisk knjižnice in kako poteka
Družino, ki je v knjižnico prišla sama ali v spremstvu vzgojiteljice, knjižničar, ki ga starši in otroci že poznajo iz skupinskih obiskov knjižnice ali iz obiska v vrtcu, sprejme na mladinskem oddelku, kjer bo možen kratek uvodni nagovor in predstavitev knjižnice. Na začetku obiska otroke povpraša, ali so v knjižnici že bili in poizve, kako jim je bil skupinski obisk knjižnice všeč, in izrazi svoje veselje nad tem, da so v knjižnico pripeljali tudi svoje starše.
Knjižničar bo otroke, ki knjižnico že nekoliko poznajo iz skupinskih obiskov, poprosil za sodelovanje in pomoč: staršem bodo skupaj pokazali in razkazali to ustanovo. Vse, kar jim je v knjižnici najbolj všeč, in vse bogastvo, ki ga knjižnica premore, bo od zdaj naprej na voljo vsej njihovi družini.
Knjižničar otrokom in staršem razkaže knjižnični prostor in jih opozori zlasti na informacijski pult s knjižničarjem informatorjem, ki jim bo vedno na voljo pri izboru knjig in različnega knjižnega in neknjižnega gradiva. Na knjižničarja informatorja se bodo obrnili vedno, kadar česa ne bodo našli in kadar bodo imeli kakršno koli vprašanje v zvezi s knjižnico in njenim poslovanjem.
Zelo dobro bi bilo, če bi si knjižničar ob obisku našel dovolj časa, da bi družini natančno razložil, kako je knjižnično gradivo urejeno in označeno, zato da ga bodo pri naslednjih obiskih lažje in uspešneje našli sami. Pojasni naj jim, kako je v splošnih knjižnicah postavljeno leposlovno gradivo za otroke in mladino (pravljice, zgodbe, uganke, pesmice, dramska besedila ipd.). Predstavi jim postavitev gradiva po starostnih stopnjah. Gradivo za predšolske otroke je označeno s črko C – leposlovje za otroke do 9. leta starosti, leposlovno gradivo za starejše otroke pa s črkama P – leposlovje do 13. leta starosti in M – leposlovje do 15. leta starosti. Leposlovne knjige ponujajo bralcem užitek, sprostitev in doživetje, zato je branje leposlovnih knjig v veliki meri branje za zabavo.
Nato knjižničar popelje otroke po knjižnici. Starše povabi, da si pozorneje in natančneje ogledajo leposlovne knjige za C-starostno stopnjo, kjer si bodo v prihodnje izposojali največ knjig za njihove predšolske otroke, in jim pojasni, na kakšen način so zložene na polico – po abecedi priimkov pisateljev.
Otroke vzpodbudi, da svojim staršem pokažejo, česa vse so se že naučili pri skupnem obisku knjižnice: uporabe knjižnih kazalk, izbiranja knjig in vračanja gradiva v prostem pristopu nazaj na njihovo mesto, kar bodo otroci z veseljem pokazali svojim staršem, saj to veščino že obvladajo.
V nadaljevanju knjižničar otroke spomni na knjižni kotiček v vrtcu, ki ga najbolje poznajo, in jih poprosi, da ga opišejo. Povpraša jih, kakšne knjige stojijo tam in katere so jim še prav posebno pri srcu. V tem delu pogovora knjižničarja še posebno zanimajo bralni interesi in literarni okus otroka, poizve tudi, katere pravljice otrok že pozna iz vrtca, ter jih vzpodbuja, da mu zaupajo svoje najljubše knjige. Povpraša jih, ali so v njihovem knjižnem kotičku poleg pravljic še kakšne druge knjige, na primer poučne. Ta informativni pogovor bo knjižničarju pomagal pri izboru knjig, ki jih bo priporočal za prvo družinsko izposojo knjig.
Kot motivacijo za prvo izposojo jim ponudi nekaj »knjižnih zanimivk«, ki ponavadi zelo navdušijo in spodbudijo družine za branje. Otroke in njihove starše opozori na različne igral- ne knjige ali knjige igrače, tridimenzionalne knjige, knjige različnih formatov, od miniatur- nih, kjer jim pokaže najmanjšo knjigo, ki jo premore knjižnica, do največje – knjige veli- kanke. Pokaže jim zanimivo oblikovane slikanice (cviliknjižice, taktilke, knjige z zavihki in žepki, knjige sestavljanke, leporella, kartonke, skrivanke, knjige s svetlobnimi in zvočnimi efekti), skratka slikanice vseh tipov, tako pripovedne kot spodbujevalne, ki so namenjene igri s pomočjo knjige. Opozori jih tudi na zanimive ilustracije.
V nadaljevanju jim pokaže, kje stojijo poučne knjige. Pokaže jim nekaj primerkov dobrih poučnih knjig za otroke, razloži, da so to knjige, ki odgovarjajo na različna vprašanja in ponujajo branje za znanje.
Pokaže jim, kje v knjižnici stoji neknjižno gradivo: zgoščenke, videokasete, zvočne kasete, DVD-ji, in jim razloži, koliko enot neknjižnega gradiva si lahko izposodijo na dom. Opozori jih tudi na izposojevalni rok neknjižnega gradiva, ki je dostikrat drugačen od knjižnega.
Starše in otroke povpraša, katere revije za otroke že poznajo iz vrtca, in jim pokaže mesto, kjer v knjižnici lahko najdejo dnevne časopise, revije za otroke in starše. Pojasni jim, kako lahko uporabljajo časopisno čitalnico, še zlasti če je ločena od mladinskega oddelka.
Knjižničar starše in otroke opozori tudi na zbirko igrač, še zlasti, če si jih je možno izposoditi na dom, in na igralne kotičke, v katerih se bodo lahko skupaj igrali in preizkusili različne igre in igrače, inštrumente in lutke. Mogoče knjižnica premore tudi igralno uro z mentorjem, ki didaktične in družabne igre razkaže in razloži, kako se da z njimi igrati.
Knjižničar predstavi družini tudi artoteko, zbirko umetniških slik, če jo knjižnica premore, in razloži, kako si slike lahko izposodijo na dom. Če je v knjižnici trenutno postavljena kakšna razstava knjig ali slik, knjižničar opozori družino tudi na to.
Knjižničarjeva naloga bo čim bolj izčrpno seznaniti starše s pravili knjižničnega poslovanja in natančno predstaviti pogoje izposoje in vse ugodnosti, pa tudi dolžnosti, ki jih prinaša vpis v knjižnico. Knjižničar bo družini pojasnil, kako si je v knjižnici možno izposoditi različno knjižnično gradivo, zato jih bo pospremil do izposojevalnega pulta in jim pokazal, kako poteka vpisni postopek. Pokazal jim bo vpisnico, ter jim jo pomagal izpolniti, če so z izpolnjevanjem težave. Pokazal jim bo tudi člansko izkaznico in jim razložil, za koliko časa si posamezne vrste knjižnega in neknjižnega gradiva lahko izposodijo na dom in kako podaljšajo rok izposoje. Opozoril jih bo na zamude. Izposodil jim bo gradiva s pomočjo računalnika ali knjigomata, če ga knjižnica premore.
Otroke bo opozoril na primerno obnašanje v knjižnici, poudaril pomen obzirnosti do drugih obiskovalcev knjižnice ter na primeren odnos do izposojenega gradiva. Pokaže jim nekatere primere namerno poškodovanega gradiva ter jih spodbudi k ustreznemu ravnanju.
Knjižničar družino na obisku opozori na različne prireditve v knjižnici, na uro pravljic, igralno uro s knjigo, na ustvarjalne, naravoslovne in računalniške delavnice, ki so pogosto namenjene tudi odraslim, na samostojno iskanje gradiva s pomočjo računalnika, na knjižne razstave in razstave ilustracij, obiske pisateljev in ilustratorjev v knjižnici in jim razdeli mesečne programe prireditev ter jih lepo povabi nanje.
Družini pokaže tudi bralne in igralne kotičke, prostore, kjer lahko sedijo, prelistavajo in pregledujejo knjige, berejo, uporabijo računalnik, rišejo ali se skupaj igrajo.
Predšolske otroke in njihove starše popelje tudi v pravljično sobo, ki je otrokom najbrž že znana s skupinskega obiska knjižnice. Opozori jih na različne oblike dela s predšolskimi otroki in na različne dogodke in dejavnosti, ki jih je v knjižnici možno brezplačno obiskovati vse šolsko leto.
Izkoristi priložnost, da se otroci in starši zares srečajo s knjigo, in jih pusti, da nekaj časa svobodno listajo in brskajo po knjigah in si ob njih napasejo svojo radovednost. Po želji jim pomaga pri izboru knjig, ki bi si jih želeli izposoditi na dom.
Družino opozori tudi na različno knjižnično programsko in promocijsko gradivo, knjigo pohval in pritožb, na info točke, čitalnico, možnost uporabe interneta in računalniškega kataloga ter na možnost fotokopiranja in tiskanja.
Ko si starši in otroci skupaj s knjižničarjevo pomočjo izberejo gradivo in si ga izposodijo, bo dobrodošla tudi kakšna prijazna poslovilna gesta – poleg povabila na ponovno snidenje v knjižnici tudi žig s knjižnim junakom, ki bo ob odhodu otroke in njihove starše še nekaj časa spominjal na obisk knjižnice. Dobrodošla bo tudi kakšna majhna knjižničarjeva pozornost, kot je lepo oblikovana kazalka, priponka, balon ali mapa, nekaj kar bo družino spominjalo, da je v knjižnici prijetno in da se je vredno vračati vanjo.
Knjižničarji se dobro zavedamo, kako pomemben je prvi pa tudi vsak nadaljnji družinski obisk knjižnice za vsakega posameznega otroka in za družino kot celoto. Vtis, ki ga bo prvi obisk napravil nanje, bo namreč zelo pomembno odločal o tem, ali bodo postali redni obiskovalci knjižnice ali ne, ali se bodo čutili »povabljene v knjižnico« vedno ali pa samo takrat, kadar bo to zares nujno.
Poleg primerno ponujenega izbora knjižničnega gradiva in prijetno urejenega prostora je nujno, da naleti družina na prijazno, odzivno ter strokovno usposobljeno osebo, ki je pripravljena svetovati, se pogovarjati o knjigah, deliti z obiskovalci svoje izkušnje in znanje in kar je najpomembnejše, da je sposobna za branje navduševati, kar vse naj bi knjižničar, ki dela z otroki in njihovimi starši, tudi znal in bil.
Zato naj bo obisk staršev in otrok v knjižnici prijazen in doživljajsko poln dogodek, predstavitev knjižnice in vseh njenih dejavnosti pa vzpodbuda za ponovno srečanje, ki se ga bodo starši in otroci veselili vnaprej, ker so knjižnico dojeli kot prostor, v katerem se dobro in prijetno počutijo in kjer vedno najdejo kàj tudi zase. Knjižnico naj bi otroci in starši po prvem obisku zapustili v prepričanju, da so prišli na pravo mesto – ne samo, da so v knjižnici odkrili zakladnico žlahtne besede, znanja in informacij; bogatejši so tudi spoznanje, da se lahko v knjižnici osebnostno razvijajo in rastejo skupaj s svojimi otroki ob vsem, kar ponuja branje za znanje in branje za zabavo.
Vir: Mlakar, I. (2009). Družinski obisk knjižnice. V: Branje za znanje in branje za zabavo – Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Str. 49-54. (Objavljeno s privoljenjem Andragoškega centra Slovenije).
