Družinska pismenost pokriva različne dejavnosti, povezane z rabo pismenosti v družini, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. V osnovi teh dejavnosti so branje, pisanje in računanje. Vključuje pa tudi bralno kulturo in navade, povezane s pismenostjo.
Kot del bralne pismenosti družinska pismenost vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) in na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem področju).
Pripovedovanje in branje, igre z besedami in številkami pripomorejo k boljši pripravljenosti otroka na šolo, lajšajo učenje branja in pisanja in obratno, manj pripravljeni otroci običajno napredujejo počasneje.
Starši, ki sami uporabljajo več pismenosti, vnašajo to tudi v družinsko življenje. Ne samo da spodbujanje družinske pismenosti vpliva na otrokov kognitivni razvoj temveč vpliva tudi na njegove socialno-emocionalne spretnosti. Še več: pozitivne učinke ima tudi na odrasle člane družine – starše in stare starše – saj se z družinsko pismenostjo izboljšajo njihove kompetence in tudi samopodoba, pridobijo večje zaupanje, samozavest, razvijejo pa tudi boljše odnose z otroki in se bolj intenzivno vključujejo v njihovo učenje.
So tudi družine, v katerih je družinska pismenost manj navzoča, ker starši svojim otrokom ne morejo ali ne znajo prenašati znanja o pismenosti. V takšnih primerih se lahko vključijo različni strokovnjaki in jim na različnih ravneh pomagajo.
