Družinska pismenost pokriva različne dejavnosti, povezane z rabo pismenosti v družini, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. V osnovi teh dejavnosti so branje, pisanje in računanje. Vključuje pa tudi bralno kulturo in navade, povezane s pismenostjo.
Kot del bralne pismenosti družinska pismenost vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) in na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem področju).
Pripovedovanje in branje, igre z besedami in številkami pripomorejo k boljši pripravljenosti otroka na šolo, lajšajo učenje branja in pisanja in obratno, manj pripravljeni otroci običajno napredujejo počasneje.
Raziskave so pokazale, da se raven pismenosti prenaša (in ohranja) medgeneracijsko znotraj družin in le majhen delež otrok preseže raven pismenosti svojih staršev, zato moramo za boljšo pismenosti otrok zvišati pismenost staršev.
So tudi družine, v katerih je družinska pismenost manj navzoča, ker starši svojim otrokom ne morejo ali ne znajo prenašati znanja o pismenosti. V takšnih primerih se lahko vključijo različni strokovnjaki in jim na različnih ravneh pomagajo.
Če poenostavimo: cilj družinske pismenosti je višja raven pismenosti za vse družinske člane. Višja raven pismenosti pa vpliva na to, da se vsi člani družine bolj učinkovito učijo in dosegajo višje ravni znanja, kar jim omogoča, da so v svojem vsakdanjem življenju, v šoli, na delovnem mestu, v družinskem življenju, pri porabi prostega časa itn. bolj učinkoviti.
