Pri mladostnikih se vpliv družine umika pred vplivom vrstnikov, zato že nekoliko presegajo okvir družinske pismenosti. Če bi se povsem strinjali s trditvijo, da tudi spodbujanje skupnega branja staršev in mladostnikov, že nekoliko presega okvir družinske pismenosti, potem bi rubriko umaknili.

Mnenja staršev in strokovnjakov so pri tem deljena, saj je mnogo mladostnikov, ki tudi v tej starosti ne berejo prav radi. Nove tehnologije so mladim spremenile bralne navade in načine branja. Kot je pred časom v intervjuju povedala mag. Tilka Jamnik, »ima današnja mladina rada kombinacijo besedilnega in slikovnega. Internet je privlačen, mladi na njem preživijo vse več časa, ne le da iščejo informacije in berejo, tam se celo družijo s pomočjo družabnih orodij«. Starši pa pogosto ne vedo, kako bi mladostnike k branju spodbudili na pravi način, tudi če so sami navdušeni bralci. Učitelji in starši povedo, da je nemalo mladostnikov, ki postanejo resni in redni bralci šele z vstopom v srednjo šolo. Za starša je nekaj najlepšega, ko začnejo knjige in bralno gradivo krožiti med družinskimi člani. Staršem lahko pri izbiri pristopov in izbiri privlačnih knjig za branje pomagajo učitelji in knjižničarji.

In spet smo v družini. »Ključ za oblikovanje bralnih navad pri otrocih in bodočih odraslih je predvsem družinsko branje«, je zapisal Miha Kovač (Berem, da se poberem, str. 80). In nič kaj dosti se v Sloveniji ne moremo s tem pohvaliti, če se primerjamo z najboljšimi. Med bralnimi navadami v slovenskih in norveških družinah so težko premostljive razlike. Na Norveškem redno berejo otrokom v dveh tretjinah družin, v Sloveniji samo v eni tretjini družin. Družinske knjižnice v Sloveniji so siromašnejše, če šteje povprečna družinska knjižnica med 50 in 100 knjigami, jih ima norveška družina več kot 200.  Seveda je treba knjige, ki jih imamo doma, tudi vzeti v roke, iz njih brati otrokom, jim dajati bralni zgled in obiskovati knjigarne ter knjižnice /…/. Če bodo knjige samo stale na polici kot okras, od njih ne bo nobene koristi, podobno kot nihče ne bo fit, če ima pohodne čevlje le v omari, pristavi Kovač (prav tam).  In da ne bomo ostali pri čevljih, velja tudi, da so otroci, ki rastejo v beročem okolju, v življenju uspešnejši, prav tako je med bralci več zadovoljnih in ustvarjalnih ljudi kot med nebralci (prav tam, str. 77 in 85).

Naši mladostniki so na pragu odraslosti. Ni prepozno, da jih kot starši pošljemo v svet z najboljšo dediščino. Spodbujajmo jih, da pridobijo bralne navade, postanejo bralci za vse življenje in bodo dediščino bralne kulture prenesli na svoje otroke.