Domača knjižnica ni samo s knjigami dekorativno olepšan prostor, je okno v svet marsikateremu otroku in odraslemu. Še posebej v nepredvidljivih in negotovih časih, ki jih živimo, se je jasno pokazalo, kako zelo pomembne so domače knjižnice, še bolj takrat in tam, ko in kjer je dostop do knjigarn in knjižnic otežen.

Zakaj potrebujemo domačo knjižnico?

Število knjig, ki jih imamo v domači knjižnici, neposredno vpliva na našo pismenost in izobrazbo. Imate doma otroka, ki bi ga radi vzgojili v bralca za vse življenje? Potem je nujno, da si doma uredite domačo knjižnico, kjer bo imel knjige vedno na dosegu rok in bo po njih lahko samostojno posegal takrat, ko bo sam želel. Seveda je pri tem pomembno tudi, da otrok vidi brati starše – s svojim zgledom boste veliko pripomogli k doseganju cilja, ki ste si ga zastavili.

Odraščanje v domu, kjer ima otrok knjige na dosegu rok, pozitivno in trajno vpliva na dolžino njegovega izobraževanja. Ne glede na to, kako izobraženi so njegovi starši, že sama možnost, da je obkrožen s knjigami, otroku pomaga do boljših spretnosti branja in pisanja, računanja in reševanja tehničnih izzivov. Različne študije so pokazale, da je razlika med bivanjem v domu brez knjig in bivanjem v domu s knjižnico s 500 knjigami približno takšna, kot če bi imel otrok starše, ki komaj znajo brati in pisati (4 leta osnovne šole), ali pa takšne z univerzitetno izobrazbo (15 do 17 let šolanja).

Res se zdi 500 knjig za domačo knjižnico precejšnja številka, konec koncev knjige zavzamejo veliko prostora. Vendar že z majhnim kupčkom knjig, ki jih skrbno izberemo in ponudimo otroku, lahko vplivamo na njegovo pismenost. Že knjižnica z 20 knjigami lahko pomaga, da v domačem okolju začnemo razvijati kulturo branja in učenja, z vsako knjigo pa se potem možnost, da otrok postane pismen, le še povečuje.

Velikost domače knjižnice lahko pomaga tudi zmanjšati razlike med učenci, dijaki in študenti, ki prihajajo iz gospodinjstev z nizkimi dohodki, in tistimi, ki prihajajo iz gospodinjstev z visokimi dohodki. Znanje, ki ga pridobimo z branjem knjig, je bogastvo, ki nam ga nihče ne more vzeti.

Kako naj zgradim domačo knjižnico

Za začetek postavitve domače knjižnice ne potrebujete veliko. Začnete lahko z nekaj prostora na policah v dnevni sobi. Namesto visokih omar, ki so bile del dnevnih sob včasih, lahko danes postavimo nizke omarice in nekaj knjig morda pospravimo v zaprte dele omare. Knjige lahko razporedit na nočne omarice, komode, police v vsakem prostoru doma, ali pa za to namenimo posebno omaro, ki se bo počasi polnila z deli naših najljubših avtorjev ali kuharskimi knjigami, priročniki za osebno rast ali izletniškimi priporočili, ki jih bomo lahko večkrat vzeli v roke.

Če je le mogoče, naj imajo otroci svoj bralni kotiček ali mini knjižnico v svoji sobi, pa čeprav gre le za polico ali dve. Pomembno je, da imajo doma na voljo veliko priložnosti za branje. Knjige naj bodo postavljene tako, da jih vidijo in se jih lahko dotaknejo.

Potem pa za začetek potrebujete le še knjige.

Kje naj dobim knjige za domačo knjižnico?

Za začetek vzpostavljanja domače knjižnice ni treba veliko. Izkoristimo različne priložnosti, da do knjig pridemo brezplačno ali po zelo ugodnih cenah.

V nadaljevanju navajamo nekaj priložnosti, kako lahko napolnite svojo domačo knjižnico, ne da bi vam bilo treba izprazniti denarnice.

1. Prosite svoje sorodnike in prijatelje, naj vam in otrokom za darilo ob rojstnem dnevu ali božiču podarijo knjige.
2. Dogovorite se z njimi, da vam podarijo knjige, ki so jih njihovi otroci prerasli in jih ne potrebujejo več.
3. S prijatelji si izmenjajte knjige, ki ste jih že prebrali.
4. Knjigarne in spletne trgovine založb vedno ponujajo kakšne ugodnosti, popuste.
5. Pobrskajte po spletnih portalih za rabljenimi knjigami.
6. Veliko knjižnic V Sloveniji nekatere odpisane knjige – največkrat nekoliko poškodovane – odproda po simbolični ceni.
7. Včasih se zanimive knjige najdejo tudi med kosovnim odpadom.
8. Poiščite jih v najbližji knjigobežnici. Knjigobežnice so nekakšne majhne žive knjižnice v obliki hišk, ki jih najdemo povsod po Sloveniji. Delujejo po principu proste izmenjave knjig. Vsak, ki vzame knjigo iz knjigobežnice, v zameno zanjo podari svojo. Tako je raznoliko branje različnim generacijam dostopno tudi zunaj knjižnice in to brez članarine ali drugih obveznosti. Knjige, ki jih doma ne potrebujemo več, lahko prinesemo v knjigobežnico in jih tako ponovno vrnemo med ljudi.
9. Obiščite najbližji antikvariat oziroma bukvarno. Antikvariati trgujejo z redkimi, starimi in rabljenimi knjigami, starimi knjižnimi grafikami, zemljevidi, rokopisi, starimi razglednicami, s periodičnimi publikacijami. V sodobnih antikvariatih pa najdemo tudi novejše knjige, ki so se jih bralci naveličali ali založbe odpisale. Cene knjig v bukvarnah in antikvariatih so bistveno nižje kot v knjigarnah. Izjema so zelo stare in redke knjige, te so seveda dražje.