Ob letošnjem svetovnem dnevu knjige, ki ga obeležujemo 23. aprila, vas ponovno želimo spomniti na pomen, ki ga ima poglobljeno branje na naše razmišljanje, vedenje in posledično na naša življenja.
Branje je primarni način pridobivanja znanja in informacij. Ljudje beremo, da bi potešili svojo radovednost in se naučili kaj novega, da bi se na ta način samoizpopolnili ali morda le bolje razumeli najnovejša odkritja in tehnologije. Beremo pa tudi iz čistega užitka ali zabave, da bi pobegnili iz realnosti vsakdana v različne izmišljene svetove, sledili zanimivim zapletom in uživali v domiselnem pripovedovanju zgodb.
A danes branje smatramo za dolgočasno, nepotrebno, zastarelo dejavnost, za katero nimamo časa. Nedavne študije (npr. Knjiga in bralci VII, 2024) kažejo, da skoraj 50 % odraslih v enem letu ne prebere niti ene knjige. Med mlajšimi odraslimi je ta odstotek še višji.
A resnica je, da ne gre le za odpor do branja kot takega niti za pomanjkanje časa, temveč nam čas in pozornost jemljejo digitalne naprave – predvsem pametni telefoni, ki nas nenehno vlečejo v branje kratkih in hipnih sporočil. Drsnice družbenih omrežij so namenoma zasnovane kot neskončni trak, da niti ne opazimo, koliko časa preživimo v strmenju v sporočila, ki za nas nimajo dodane vrednosti: ne dajo nam ne znanja, ne koristnih informacij, ne silijo nas v razmislek, temveč nam ponujajo le eskapizem, užitek in brezskrbnost, umik od vsakdanjih izzivov in skrbi. Prejete informacije sprejemamo neselektivno in se pri tem niti ne zavedamo, da naše mnenje in pogled na svet ne oblikujemo sami, temveč nam ga oblikuje algoritem.
Zato tudi ne zmoremo več poglobljenega branja. Ne samo knjig – tudi nobene druge oblike branja, ki zahteva vzdržljivost in poglobljenost (npr. branje in razumevanje pogodb, izpolnjevanje različnih obrazcev …) sčasoma nismo več zmožni. In s tem izgubljamo nekaj najpomembnejšega: našo zmožnost, da se ustavimo in kritično premislimo, kar smo prebrali. Vse želimo hitro in takoj. Sporočila na ekranu le preletimo, jih preskočimo ali zdrsimo mimo njih po drsnici do naslednjega, ki pritegne našo pozornost.
Med drsenjem po ekranu je naša pozornost razpršena in plitka. S tem izgubljamo kondicijo za branje daljših besedil. Bolj kot treniramo možgane, da pričakujejo hitre navale dopamina – z všečki, preletavanjem naslovov in takojšnjim odzivanjem na obvestila o novih prejetih sporočilih – težje smo zmožni vztrajati pri branju počasnih, smiselnih vsebin. S krčenjem pozornosti, se krčijo tudi naši možgani.
Vendar pri branju ne gre le za sprejemanje informacij, prebranega, veliko bolj pomembno je, kaj s temi informacijami naredimo: kakšen razmislek naredimo po tem, ko jih preberemo, kako jih ocenimo in se na njih odzovemo.
S poglobljenim branjem nazaj dobimo nadzor nad našo pozornostjo v svetu, ki je ustvarjen, da nam jo vzame. Bolj ko so naše misli razpršene, manj se nam da razmišljati o tem, kaj smo prebrali in kaj si o tem mislimo. Bolj ko so naše misli razpršene, bolj izgubljamo sami sebe.
V nasprotju z lagodnim drsenjem po zaslonu pametnega telefona, pri katerem določena informacija našo pozornost pritegne le še za sekundo, z branjem zahtevnejših besedil in gradiv krepimo osredotočenost in bralno kondicijo, spodbujamo naš um in kritično razmišljanje, omogoča nam reševanje problemov in raziskovanje zapletenih idej. Poglobljeno branje nam pomaga izboljšati tudi jezikovne in komunikacijske sposobnosti, širi meje našega sveta, mentalno nas stimulira. Če smo redno izpostavljeni dobro napisanemu čtivu, nam to pomaga izboljšati besedni zaklad in slovnico in krepiti našo sposobnost učinkovitega izražanja misli in idej. Omogoča nam potovanje onkraj sebe. S poglobljenim branjem krepimo razumevanje sebe in drugih kar nas vodi k večji empatiji in moralni zavesti.
Branje je ena redkih dejavnosti, ki upočasnjuje svet, ki je obseden s hitrostjo. Zato branje ni zastarelo. Je revolucionarno.
Kaj torej lahko naredimo, da si povrnemo notranji mir, osredotočenost, pozornost z branjem?
Pozornost je spretnost. In kot vsaka druga spretnost (npr. vožnja s kolesom) moramo tudi branje trenirati, zato:
- Branje naj postane vaša vsakodnevna navada. Ne zahteva veliko časa: dovolj bo že deset minut na dan. Vzemite si ta čas kot čas zase.
- Vključite ga v vašo vsakdanjo rutino: skušajte brati vsak dan ob istem času, na istem kraju, brez distrakcij.
- Izberite tiskane knjige ali vsaj besedila v formatu, ki vas ne bo ponesel od besedila na npr. druge spletne strani.
- Sprejmite dolgčas kot nekaj normalnega. Pustite mislim, da svobodno krožijo brez ekrana.
- V času, ki ste ga izbrali za branje, pustite telefon v drugi sobi, da vas ne bo motil. Lahko si pripravite tudi časovnik, ki vas bo opomnil, da ste za tisti dan končali z branjem. Psssst: velika verjetnost je, da boste čas za branje želeli podaljšati, saj boste po desetih minutah ravno »padli« v zgodbo.
- Berite vsebine, ki izzivajo vaša prepričanja – ne le tiste, ki jih potrjujejo.
- Začnite z malimi koraki. Preberite eno stran. En odstavek. Celo le en sam stavek z vso vašo pozornostjo.
- Ugasnite vse zvoke in glasove v prostoru. Pustite tišini, da ga preplavi in se ji prepustite.
Vaši možgani se bodo sprva upirali, saj so narejeni za hitrost in preleni za napor, ki ga prinaša razmišljanje. A vztrajajte. Zmožnost, da se upočasnimo, ustavimo in se osredotočimo na eno stvar, ki je pred nami, ni samo zmožnost, ki jo potrebujemo za branje. Je zmožnost, ki jo potrebujemo za življenje.
V svetu, ki od nas nenehno zahteva hitrost, zmožnost poglobljenega branja in zmožnost, da izstopimo iz te dirke s časom in se ustavimo, pomenita našo super moč.
Zato vzemite v roke knjigo. Vaš prihodnji jaz vam bo hvaležen.
