V okviru letošnjega Kulturnega bazarja smo na Andragoškem centru poleg tradicionalne stojnice, na kateri smo obiskovalce seznanili s priložnostmi za strokovna in neformalna izobraževanja, med drugim izvedli tudi okroglo mizo z naslovom Podobe branja. Na njej smo spregovorili o novih pogledih na branje kot telesni in čustveni praksi ter kako z inovativnimi rešitvami kuriranja prostora in s pogovori o branju spodbujamo bralno kulturo.
Konec leta 2022 smo naredili razmislek o tem, kako odraslim sploh tistim, ki ne berejo radi, približati branje. Spoznali smo, da bi bila najboljša pot ta, da branje pripeljemo k njim. Takrat smo tudi izvedli natečaj za izbor idejnih akrhitekturnih in oblikovalskih rešitev za umestitev branja v javni prostor. Na natečaj je prispelo pet predlogov, ki smo jih umestili na potujočo razstavo, ki je bila ta dan tudi na ogled v Cankarjevem domu, spremlja pa jo kratki film, v katerem strokovnjaki z različnih področij spregovorijo o različnih vidikih branja.
Na okrogli mizi so sodelujoči: doc. dr. Ana Vogrinčič Čepič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, doc. Gašper Medvešek s Fakultete za arhitekturo, Klemen Markovčič, urednik in režiser Radia Slovenija, Natalija Žalec, sodelavka Andragoškega centra Slovenije, Nina Kožar, pobudnica gibanja Knjigobežnice ter Jože Prah z Zavoda za gozdove Slovenije uvodoma ugotovili, da za užitek beremo ob različnih priložnostih, na različnih krajih, v različnih bralnih slogih in tudi da k branju pristopamo z različnimi občutki in nameni.
Dr. Ana Vogrinčič Čepič, ki raziskuje bralno vedenje, pravi, da s pogovorom o branju kot o čustveni in telesni praksi lahko spodbudimo k razmišljanju o branju tudi tiste, ki sicer ne berejo radi, saj se pogovor premakne od besedila k osebni izkušnji. Zato vsako razmišljanje o branju jemlje kot dragoceno izhodišče za pogovor o različnih vidikih našega vedenja. Branje se dogaja v nekem konkretnem časovnem in prostorskem trenutku, pri tem pa sodeluje tudi telo. Na delu so roke, oči, drža, položaj telesa, v katerem beremo, in vse to skupaj z emocijami, ki se porajajo pred, med in po branju, ustvarja neko celostno izkušnjo, na katero pa lahko precej vpliva tudi okolje. V okolje, ki v nas vzbuja prijetne občutke, se bomo tako morda večkrat vračali, tudi s knjigo v roki, zato lahko rečemo, da je okolje lahko spodbujevalec branja, saj se bomo v prijetnem, urejenem okolju tudi pustili zapeljati v branje. Več prijetnih izkušenj bomo imeli, bolj se nam bo branje usedlo kot nekaj dobrega in prijetnega in bomo s tem vedenjem nadaljevali.
Natalija Žalec je izpostavila, da je pri izobraževanju odraslih, še posebej pri tistih odraslih, ki ne berejo ali imajo težave z branjem, zelo pomembno, da uvedemo t.i. dialoško branje, to je pogovor o prebranem ali slišanem. Izbiramo berila, ki so ljudem blizu in se z njimi lahko poistovetijo. V tem oziru so zelo pomembni socialno-čustveni vidiki branja. Kar se nas čustveno dotakne, nas pritegne, vzbudi pozornost. In s pogovorom lahko marsikaj rešimo.
Učitelj je lahko tudi zgled. Svojim slušateljem lahko priporoči knjigo, ki ga je navdušila n za katero presodi, da jo bodo zmogli prebrati in razumeti tudi oni. Pri tem mora biti iskren in predvsem spoštljiv. Potrebuje tudi veščine in tehnike mentorjev branja, s katerimi jim zna na pravilen način približati knjigo. Tako pri otrocih, ki že znajo brati, kot tudi pri odraslih je zelo pomembno tudi to, da ne zanemarimo pomena glasnega branja – ta nam lahko pomaga, da se medsebojno povežemo.
Za ljudi, ki težje berejo, je zelo primerno tudi poslušanje. Branje in poslušanje sta si po izkušnji zelo sorodna. Kot pravi mag. Klemen Markovčič z Radia Slovenija je predvsem poslušanje tisto, ki krepi abstraktno mišljenje in v izrazito konkretnem in vizualnem svetu pozornost usmerja na vsebino in v naše notranje svetove. Postaja pa tudi zbrano poslušanje v hipnem digitalnem svetu vedno bolj zahtevno in naporno, zato moramo tudi to veščino, kot vse druge, razvijati in se v njej uriti tako kot v branju. Predvsem pa je pomembno, da si lahko ljudje za poslušanje zgodb, radijskih iger, zvočnic vzamejo čas, kadar jim ustreza, da odberejo tisto, kar jim je všeč in na način, ki jim je blizu. Pri zvočnih knjigah oziroma zvočnicah je pomembno tudi to, da jih ljudje lahko poslušajo v najrazličnejših okoljih, zato bi bila to lahko ena od perspektiv branja v prihodnje.
Gašper Medvešček je ob pripravi filma, ki smo ga posneli ob potujoči razstavi, poudaril, da tudi, ko vstopimo v nek prostor, ga preberemo skozi prizmo svetlobe, občutij; prostori povezujejo. Po njegovem mnenju branje najbolj učinkovito lahko spodbujamo s tem, če ga uspemo približati osebnemu interesu posameznika, torej temu, kar ga zanima, in pa da branje pripeljemo tja, kjer se ljudje tudi običajno nahajajo ali ga srečajo ob poti in mu ne morejo ubežati (npr. branje novic na ekranih avtobusov mestnega prometa). Če bo povezava med interesom in knjigo posameznika obogatila, potem se bo okrepila tudi njegova potreba po branju.
Nina Kožar je k temu dodala, da vse preveč podarjamo, da moramo brati knjige, medtem ko bi morala biti naša pozornost usmerjena v to, da širimo znanje in zavedanje, da so knjige odličen vir informacij, da skratka spodbujamo radovednost. Nina je tudi pobudnica gibanja Knjigobežnice, kateremu se je od prvih začetkov pridružilo že več kot 200 skupnosti v Sloveniji, ki so v svojih okoljih postavile hišico za izmenjavo knjig. Taka okolja postanejo bolj varna, saj ljudje bolj pazijo na okolje, hišico in drug na drugega. Knjigobežnice pa so tudi odlična priložnost za srečevanje bralcev in nebralcev in v tej obliki so knjige tudi odlično lepilo skupnosti.
Jože Prah je predstavil projekt gozdnih knjižnic. Kot pravi, danes glavna vloga gozda ni več v zagotavljanju surovin za lesno industrijo, temveč v njegovi sprostitveni, zdravilni, izobraževalni in estetski funkciji. V gozd gremo, da bi se naužili miru, tišine, svežega zraka, da bi se povezali z naravo. V tej obliki je zato pomemben dejavnik spodbujanja turizma. Lastniki gozdov so v tej novi vlogi prepoznali tudi to, da lahko gozd poslušamo, beremo, da nas uči. V okviru te ideje so lastniki gozdov v okviru študijskega krožka skupaj postavili prvo gozdno knjižnico, ki se nahaja v občini Škocjan in deluje po istem principu kot knjigobežnice. Iz tega je potem izšla ideja o vseslovenski, pa tudi širši evropski akciji, da se bomo letos 27. septembra ob 17. uri zbirali v različnih gozdovih, kjer bomo brali in začutili vrednost, ki jo ima danes gozd. Pridužite se nam tudi vi!
