Prvi nacionalni dan branja smo slavnostno obeležili z osrednjim dogodkom v mariborskem Sodnem stolpu. Dan je bil prežet z mislijo, da je branje veselje, ki ga delimo, sam dogodek pa namenjen srečanju prijateljev, ki jih povezuje skupna strast – branje in ki v njem vidijo mnogo več kot le prostočasno dejavnost.
Nacionalni dan branja je februarja 2026 razglasila Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za kulturo, ki se sledilo ideji pobudnikov, med njimi Bralnemu društvu Slovenije, Andragoškemu centru Slovenije, skrbnikom zapuščine dr. Mance Košir in njeni družini ter prijateljem ter številnim drugim, ki že vrsto let delujejo na področju razvijanja bralne kulture in bralne pismenosti.
Na osrednjem dogodku so svoje misli o pomenu branja za posameznika in družbo razgrnili dr. Sabina Fras Popović, predsednica Bralnega društva Slovenije, Žiga Valetič, skrbnik dediščine dr. Mance Košir, dr. Miha Kovač in mag. Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo.
Dr. Sabina Fras Popović nas je opozorila na odgovornost, ki jo ima vsak od nas do branja kot dejanja in vrednote. Dejala je, da je branje odločitev in mora postati navada. In ko se spotikamo ob bralne navade mladih, bi se morali najprej in predvsem spotakniti tudi ob bralne navade odraslih in ob odločitve, ki jih sprejemamo: »Nočemo, ne želimo ali ne znamo si priznati, da je odgovornost za bralne navade ali nenavade mladih pravzaprav odgovornost odraslih, ker niso sposobni sprejeti pravih odločitev.«
Žiga Valetič je iz rokava potegnil nekaj anekdot o Manci Košir in njenem karakterju. Govoril je o njeni strasti, predanosti, empatiji in o ljubezni do sočloveka, ne glede iz katerega okolja prihaja. Med drugim nas je spomnil na to, da Manca »… nikoli ni moralizirala, žugala, grozila, zagovarjala prisile k branju, ampak se je zavzemala za pozitivne spodbude, pozitivno motivacijo z zgledom, z osveščanjem o pozitivnih vidikih branja.«
Dr. Miha Kovač je predstavil smisel Manifesta o branju za 21. stoletje, ki je nastal kot ena od osrednjih dejanj letošnjega nacionalnega dneva branja. Opozoril je na to, zakaj tak manifest danes potrebujemo še bolj kot kdaj koli prej. »Kombiniranje branja in zaslonskih medijev danes mora biti nuja. Branje uri naše možgane. Brez tovrstne oblike kognitivnega treninga, izgubimo določene kognitivne sposobnosti in s tem tudi zmožnost mišljenja. Zato se moramo začeti zavedati in razumeti, da morajo razumeti, zakaj je branje knjig v digitalni dobi ne le še vedno pomembno, temveč je še pomembnejše kot nekoč.«
Zadnji govornik je bil mag. Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo. Ob njegovem govoru smo se tudi sami spomnili prvih trenutkov, ko smo samostojno vzeli v roke knjigo in kako nas ta ljubezen drži že precej dolgo. Poudaril je, da ministrstvo za kulturo skrbi za razvoj bralne kulture s podporo mreži splošnih knjižnic in prek Javnea agencije za knjigo tudi za knjižno produkcijo in bralske projekte, akcije in pobude. Spomnil nas je tudi, da bo nacionalni dan branja odslej osrednji dan ozaveščanja o pomenu branja ter bo deloval kot izhodišče in povezovalna platforma tudi za številne druge bralne pobude, ki potekajo vse leto, med drugim tudi z Nacionalnim mesecem skupnega branja in nacionalnim dnem stripa, ki ga je ministrstvo za kulturo razglasilo lani ob 100-letnici rojstva Mikija Mustra. Z njim želi dolgoročno krepiti bralno pismenost, medsektorsko sodelovanje ter dostopnost branja za vse generacije.
Dogodek so obogatili učenci Osnovne šole Janka Glazerja Ruše in dijaka Prve gimnazije Maribor s svojimi razmišljanji o tem, kaj jim pomeni branje. Čeprav nenehno poslušamo o zmanjševanju zanimanja za branje med mladimi in njihovi upadajoči bralni pismenosti, nas po tem, kar smo slišali, pravzaprav ni treba tako zelo skrbeti. Še posebej, ker so nam odkrili, v čem je pravzaprav ključ, kako postati vseživljenjski bralec. Tri stvari so potrebne za to: starši, ki sami berejo in otrokom nevsiljivo odkrivajo lepote in skrivnosti, ki se skrivajo med platnicami, tako da jim berejo tudi ko že znajo brati, kupujejo knjige za darila in jih vodijo v knjižnico; pozorni učitelji, ki znajo navdušiti za branje z zgodbami in naslovi, ki so pisani na kožo mlademu človeku; ter da si pustimo, da nas v izmišljene svetove zapeljejo lastna radovednost, zasanjanost in kreativnost.
Prisotni smo se zavezali, da bomo za Nacionalni dan branja skrbeli in ga negovali skupaj z majhnimi vsakodnevnimi bralnimi trenutki in z zavedanjem, da bralna kultura raste tam, kjer jo zavestno podpiramo.
Prvi nacionalni dan branja so obeležili na 150 dogodkih po vsej Sloveniji in zamejstvu. Prazniku branja so se pridružile šole, knjižnice, občine in bralne skupine in klubi, ki so v prijetnem druženju in izmenjavi priporočil širili bralni virus tudi med tistimi, ki se z njim še niso okužili.
