Članica uredniškega odbora strani za družinsko pismenost, dr. Sabina Fras Popović, je v pogovoru za oddajo Tele M izpostavila nekatera zanimiva izhodišča za razmislek o branju kot edinstveni zmožnosti, ki nas povezuje in ustvarja odnose.
Kot pravi v uvodu: “Branje je odnos. Če ne bomo brali, bodo naši možgani delovali drugače. Brez branja ne bo kritične misli, ne empatije, ne sočutja; ne bo razumevanja, povezovanja, sodelovanja, bo samo sledenje, kjer je izgubimo kot posamezniki in kot družba.” Če kažejo raziskave, da imamo težave s pismenostjo – vsak četrti odrasli, pa tudi vsak četrti mladostnik ima težave s temeljnimi pismenostmi -, imamo težave tudi z odnosi.
Pri tem ne gre le za tisto dimenzijo branja, ki ji rečemo prostočasno branje, torej kakovostno preživet čas ob knjigi, temveč zato, da branje povezuje, odkriva nove zgodbe, v katerih se najdemo in tudi kaj naučimo. Zato je pomembno, da (poglobljeno) branje vključimo v svoje vsakodnevno delovanje. Brez branja se tudi pogovarjati ne moremo, saj nam bo zmanjkalo besed. Dokler bomo lahko brali, se bomo razumeli in bomo lahko sodelovali.
Če želimo povabiti mlade povabiti v svet branja, jim moramo ponuditi vsebine, ki jih zanimajo in so jim blizu. Oziroma moramo ustvariti okolje, v katerem se bodo ti mladostniki počutili varne. To bo okolje, kjer so napake dovoljene in spodrsljaji sprejemljivi. Enako varno okolje potrebujejo tudi odrasli, ki morda še težje vstopijo v knjižnico in prosijo za pomoč ali nasvet, ker imajo morda za seboj že kakšno negativno izkušnjo, povezano z branjem. V tem primeru so lahko knjižničarji tisti, ki lahko skozi svojo vlogo kulturnega posrednika prenesejo lastne izkušnje tudi na druge. A knjižničar je sicer le zunanji motivator, ki pa lahko s priporočili za branje, spodbudnimi besedami, kontaktom, pogledom, sprejemajočim odnosom ipd. zmore ustvariti tako varno in demokratično okolje, v katerem se bo zbudila tudi posameznikova notranja motivacija. Ta se rodi ravno iz občutka varnosti, sprejetosti in smisla, ki se porajajo iz odnosa med njim in tistim, ki navdihuje za branje.
Kot pravi dr. Popović: “Tisti, ki ne bere, verjetno še ni srečal osebe, ki bi ga navdihnila, da vzame knjigo v roke, oziroma ga še ni našla knjiga, ki bi ga zapeljala v branje.”
Vabljeni k ogledu celotnega intervjuja z dr. Sabino Fras Popović na povezavi tukaj.
