Starši jezik naravno prenašajo na svoje otroke – ne zato, ker bi jih o jeziku poučevali, ampak zato, ker jih izpostavijo svojemu jeziku, ki ga otroci sami intuitivno analizirajo. V resnici začnejo dojenčki usvajati materni jezik, še preden se rodijo, v trenutku, ko se jim razvije sluh (nekje med 25. in 35. tednom nosečnosti). Otročiček je še pred rojstvom sposoben prepoznati jezikovne informacije (govor) in jih ločiti od nejezikovnih informacij (instrumentalne glasbe, laježa, smrčanja, hrupa itd.).
Otrok se že od prvega vdiha oglaša z jokom. Med šestim in osmim tednom pa začne proizvajati glasove, kmalu nato se oglasi s prvim smehom. V starosti od šestih do devetih mesecev otrok spušča glasove, ki jih odrasli govorci že lahko prepoznajo kot del svojega glasovnega inventarja. Gre za proces blebetanja, v katerem otroci preizkušajo svoje govorne organe.
Dojenčki
- osvojijo vizualno predstavo precej hitreje, kot smo nekoč mislili,
- spoznavajo oznake predmetov v svoji okolici,
- odkrivajo svoje okolje fizično in s svojimi čuti in vidijo knjige kot predmete, ki jih lahko obračajo, okušajo in raztrgajo,
- razlikujejo med materiali,
- imajo zelo kratek razpon pozornosti.
Knjige za dojenčke naj:
- na vsaki strani prikazujejo en sam predmet, ki prikazuje enega izmed znanih gospodinjskih predmetov. Najboljše so jasne, kontrastne barve,
- vključujejo znane predmete. Pogosto je naslikan samo en predmet na strani, na primer nogavice, čevelj, skodelica,
- bodo trdne, narejene iz debelega papirja, kartona, tkanine ali plastike, ki jo lahko umijemo,
- nadgrajujejo senzoričen eksplorativen pristop pri otroku (npr. Zajček dolgoušček),
- imajo zelo malo strani ali so oblikovane tako, da otroku hkrati pokažemo samo nekaj strani knjige. Zgodba in zaporedje nista pomembna.
Razvoj jezika in pismenosti dojenčka spodbujamo z naslednjimi dejavnostmi.
- Prepoznavanje in igre označevanja: uporaba pravljic, pripovedk in zgodb, ki ustrezajo starosti otroka. Vprašajte otroka: »Kje je mačka?« »Kako izgleda mačka?« S knjigami na steni oz. knjigami na tabli prikažemo znane živali ter s tem spodbujamo prepoznavo predmetov in označevanje.
- Zgodbe fotoknjige: Otroku pokažite fotoknjigo družinskih članov. Dojenčki so navdušeni, ko vidijo družinske člane na fotografijah. Vprašajte: »Kje je očka? Lahko najdeš očka na fotografiji?«
- Pogovor: Dojenčki radi poslušajo zvok svojega maternega jezika. Dojenčki morajo tudi videti, kako se tvorijo glasovi njihovega jezika, zvoke in besede svojega jezika se najlažje in najbolje naučijo med prijetnimi neposrednimi interakcijami na štiri oči.
Predloge zanimivih, kakovostnih in za to starost primernih knjig najdete v rubriki Knjige za družine.
