Fotografija: Marko Prezelj
Menina planina: Na obisku pri vilah
Obstaja več ljudskih pravljic, ki se godijo na Menini, in skoraj vse so povezane z vilami. Znana zgodba, ki govori o nastanku planine, pravi, da so se pastirji nekoč stepli, kdo bo imel najmlajšo in najlepšo vilo za ženo …
Izhodišče: Kamnik – Planinski dom na Bibi (1309 m)
Foto: Škrateljc
Pomagaj polhu Rogoviležu poiskati nov dom! Polhov doživljajski park je prava dogodivščina za družinski izlet. Pot je lahko dostopna in krožna saj se prične v Hišici v grajskem parku in se pri Polhograjski graščini tudi konča.
Izhodišče: Polhov Gradec
Foto:Škrateljc
Pot močvirskih škratov na Mali plac
Otroci so na pomembni misiji: iščejo čarobni izrek, s katerim bodo pregnali urok močvirskih škratov, pri tem pa jim pomaga prijazna škratica Lilija. Njihova doživetja na poti jim popestrijo velike lesene skulpture močvirskih živali, zelene rege, netopirja podkovnjaka, kačjega pastirja in seveda želve sklednice, ki je osrednji lik slikanice Mali plac, ne manjkajo tudi nabriti močvirski škratje. Skozi domišljijsko zgodbo tako spoznavajo in doživijo resnične prebivalce Ljubljanskega barja. Pot močvirskih škratov na Mali plac imajo najraje najmlajši in družine.
Pravljično-doživljajska Pot močvirskih škratov na Mali plac je dolga 3,2 km, z višinsko razliko 96 m. Čas hoje je približno 2 uri.
Izhodišče: Bevke
Foto: Škrateljc
Še ena izmed pravljičnih učnih poti, ki združujejo pravljice, naloge in aktivnosti v objemu narave. Izlet z misijo, da lisički pomagamo najti izgubljeni slamnik, ki je zanjo, pa tudi za vse druge živali na Šumberku ter celo za vse ljudi v Domžalah, pomembna stvar.
Pot Pravljični Šumberk se začenja v Kavarni Češmin v Češminovem parku v središču Domžal. V njej je na prodaj tudi knjižica z zemljevidom poti. Ta nato povede ob reki Kamniška Bistrica do Šumberka in krožno čez Šumberk nazaj na izhodišče, ker škratolovci za opravljeno nalogo prejmejo nagrado. Pot je dolga 3,54 kilometra, na njej je treba premagati 134 metrov nadmorske višine. Je dobro označena, za vsa doživetja na poti pa bo družina potrebovala približno tri ure.
Izhodišče: Domžale
Foto: Škrateljc
Smaragdna dogodivščina ob Ajdovskem zidu
Med Vrhniko in Logatcem se proti Zaplani vije najdaljši rimski spomenik v Sloveniji, imenovan Ajdovski zid. Je del obsežnega obrambno-zapornega sistema, ki so ga Rimljani zgradili med Reko na Hrvaškem in Oglejem v Italiji in se imenuje CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM. Ajdovski zid je dolg okoli 7 km, ob njem pa je nekoč stalo kar 35 obrambnih stolpov. Dva med njimi sta delno rekonstruirana (projekt Claustra +), zato na poti začutiš velikopoteznost rimskih graditeljev.
Izhodišče: Zaplana
Foto: Srce Slovenije
Gozdna učna pot Onger vodi čez slikovit kraški osamelec v vzhodnem delu Rašiškega hribovja. Onger na najvišji točki doseže nadmorsko višino 378 m. Pot čezenj je dolga 1245 metrov in jo je mogoče prehoditi v pol ure. Izhodišče za gozdno šolsko pot je odcep v gozd pri vodohramu na najvišji trzinski ulici, ki se prav tako imenuje Onger. Pot, označena s simbolom veverice, omogoča spoznavanje raznoterih drevesnih vrst.
Izhodišče: Trzin
Foto: Terme Snovik
Obiskovalci gredo za ogrevanja najprej bosi po krajši bosonogi poti, od tu pa na tematsko pot, ki je speljana po različnih naravnih podlagah. Opremljena je z vadbenimi elementi, da lahko obiskovalci ogrejejo tudi druge mišice. Del poti vodi ob potoku, kjer lahko v naravnem okolju sami izvajamo Kneippove vodne terapije – štorkljasta hoja v potoku za hitro pomoč pri utrujenih nogah in za kopel rok. Dolga je 3,2 km.
Izhodišče: Terme Snovik
Foto: Visit Vrhnika
Dobrodošli v Cankarjevem mestu, kjer vas sprejme vodnik z brki, opravo in pojavo, ki se jih ne bi branil niti naš največji pisatelj. Sprehodite se po poti kjer je hodil Cankar, kjer je na svoj prvi šolski dan padel v veliko lužo in kjer je zapravil groš za dateljne. Pot je polna zanimivih pripovedi tako o Cankarjevih otroških prigodah kot tudi o njegovem kasnejšem življenju. Dolga 4 km.
Izhodišče: Vrhnika
Foto: Visit Ljubljana
Pot vodi ljubitelje narave in pohodništva od vasi Cerovo, proti Logu pod Cerovim, skozi gozdni rob, mimo mokrotnih travnikov, do zaselka Podlom in izvira Podlomščice. Tam je po Pripovedki o Podlomarjih dežela Podlomarjev. Od tu naprej se pot dviguje po kraškem gozdnem terenu do Županove jame. Nadaljuje se v smeri enega redkih, ohranjenih protiturških taborov, Tabora Cerovo. Od tam se spusti nazaj proti vasi Cerovo. Celotna trasa krožne učne poti je dolga 5,2 km, lahko pa prehodite tudi krajši krog, tako da se v Podlomu odpravite po poti, ki pelje na Cerovo. Pot je opremljena z usmerjevalnimi tablami, ter tremi informacijskimi tablami, na katerih je predstavljena panoramska karta območja. Prva informacijska tabla je postavljena v vaškem jedru na Cerovem.
Izhodišče: Cerovo
Foto: Gremo na pot
Krožna pohodniška pešpot povezuje kraje, povezane z otroškimi leti Franceta Prešerna. Prešeren je na Kopanju (zaselek pri Veliki Račni) preživel dve leti, (1807-1808), kjer se je učil pri očetovem stricu Jožefu, ki je na Kopanju služboval kot kaplan. Pot se začne in konča v Grosuplju, povezuje še Spodnjo Slivnico, Predole, Veliko Račno, Kopanj, Zagradec pri Grosuplju, Boštanj in Malo Mlačevo. Vsako leto je 8. februarja organiziran tradicionalni pohod.
Izhodišče in cilj: Grosuplje; dolžina poti: 20 kilometrov; trajanje: 8 ur
