Družinska pismenost je oblika družinskega učenja, to pa je po svoji naravi medgeneracijsko učenje. Zato nas v tem okviru zanimajo izobraževalni pristopi, programi in projekti, ki so namenjeni spodbujanju učenja med generacijami in obenem podpirajo tudi medgeneracijski prenos znanj, spretnosti in vrednot, povezanih z branjem, bralno kulturo in pismenostjo.
Medgeneracijsko učenje v družinah se je odvijalo skozi celotno človeško zgodovino, omogočalo je prenos znanja, veščin, kompetenc, norm, vrednot in kulture s starejših na mlajše. Družinsko medgeneracijsko učenje je neformalno in vključuje vzajemno delovanje dveh, treh, včasih tudi več generacij. Toda v sodobnih, bolj kompleksnih družbah se medgeneracijsko učenje ne odvija samo znotraj družin, ampak pogosto tudi v širšem socialnem okolju. To je posledica demografskih, socialnih, ekonomskih in tudi tehnoloških sprememb v družbi. Zaradi podaljševanje življenjske dobe se veča delež starejšega prebivalstva, obenem je vse manj razširjenih družin, ko v istem gospodinjstvu ali v bližnji soseski živi skupaj več generacij. Spreminja se tudi struktura družin, prevladujejo družine z dvema zaposlenima staršema, narašča število enostarševskih družin. Podaljšuje se tudi delovna doba, več starejših ljudi je delovno aktivnih. To je samo nekaj družbenih sprememb, ki govorijo v prid temu, da je treba na potenciale medgeneracijskega učenja v sodobnih družbah pogledati na novo. Kot ugotavlja dr. Sonja Kump (Nova paradigma medgeneracijskega učenja, Andragoška spoznanja 3–4, 2008, str. 62–73) ‘raziskave potrjujejo, da starejši pomembno prispevajo k rasti socialnega kapitala v skupnosti in sodelujejo v razvoju skupnosti, kjer se visoko cenijo civilni angažma, prostovoljstvo, solidarnost in sodelovanje vseh posameznikov. Starejši s svojo prisotnostjo v skupnostih in bivanjskih soseskah igrajo pomembno vlogo kot izobraževalci in svetovalci pri krepitvi samozavesti in samopodobe ter pri pridobivanju moči mladih v družbi’.
Zaradi vsega navedenega smo vključili izbrane programe in projekte medgeneracijskega učenja v naš okvir.
Projekt Večgeneracijski centri
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad v letih 2017–2021 v okviru programov pomoči družini sofinancirata delovanje večgeneracijskih centrov (VGC) v Sloveniji. Večgeneracijski center predstavlja osrednji prostor srečevanja v lokalnem okolju, kjer se v različne brezplačne delavnice vsakodnevno lahko vključujejo prebivalci vseh starosti, s poudarkom na medgeneracijskem povezovanju. Večgeneracijski centri nudijo odprte dnevne prostore za neformalno druženje in informacijsko središče za pridobitev informacij o storitvah s področja preprečevanja in odpravljanja socialnih stisk in težav. V okviru večgeneracijskega centra se za različne ciljne skupine oblikujejo vsebine in programi, s katerimi se dviguje kakovost življenja ter preprečuje zdrs v socialno izključenost in revščino. Prvenstveno so namenjeni družinam in posameznikom z nizko delovno aktivnostjo, otrokom in mladim, ki tvegajo socialno izključenost, starejšim iz socialno ogroženih okolij, družinam, v katerih so bile zaznane slabe starševske kompetence, otrokom in mladim s posebnimi potrebami, migrantskim in begunskim posameznikom in družinam, zlasti otrokom in mladim iz teh družin ter invalidom.
S preventivno zastavljenimi, dostopnimi, raznolikimi, kakovostnimi programi in dejavnostmi večgeneracijskih centrov se želi uspešneje integrirati ranljive ciljne skupine in preprečiti njihovo socialno izključenost ter jih tako opolnomočiti. Večgeneracijski centri so tudi informacijske točke za prebivalce, saj so tu na voljo vse informacije o dejavnostih, ki jih pokrivajo, ter tematikah in ponudbi v lokalnem okolju, ki so pomembne za ciljne skupine. Zelo izpostavljeno pa je tudi povezovanje javnih institucij, nevladnih organizacij, socialnih podjetij, občin v posamezni geografski enoti idr.
Vzpostavljenih je 15 večgeneracijskih centrov.
Večgeneracijski center Skupna točka Ljubljana Moste – Polje
V Ljubljani deluje eden od 15 VGC, vosi ga Projekt vodi Zveza prijateljev mladine Moste – Polje, podpirajo pa ga Mestna občina Ljubljana ter občine Grosuplje, Vrhnika in Logatec. VGC skozi pestre aktivnosti, omogoča socialno vključevanje vseh generacij v skupnosti ter gradi solidarnost, zaupanje in medsebojno pomoč. S tem želi omogočiti premostitev vrzeli med generacijami, ki jo v hitrem tempu življenja vsi pozabljamo. Poleg vsebin, povezanih z zdravim življenjskim slogom in delavnicami za mlade ponuja tudi bralno ustvarjalne urice za otroke, stare 0–6 let in starše, ter bralne urice za otroke prve triade OŠ. Druženje v Skupni točki je namenjeno vsem, ki želijo pestro in zabavno preživljati prosti čas. Večgeneracijski center je odprt vsak dan od 8. do 18. ure (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih). Več informacij dobite na e-naslovu skupna.tocka@zpmmoste.net in po telefonu +386 (0) 40 760 515.
