Začetki branja pri otrocih segajo v obdobje ko si otrok zmore predstavljati in razmišljati na podlagi predstav. Sposobnost branja se nanaša na sposobnost bralca, da dejanske predmete nadomesti s simboli. Od 12. do 36. meseca starosti normalno dozorevanje možganov mlajšim otrokom omogoča, da razvijejo sposobnost nadomeščanja resničnih predmetov s slikami predmetov. Kmalu zatem lahko možgani slike predmetov še dodatno nadomestijo za simbole – predstavljene s črkami in besedami. Ta sposobnost se imenuje zmožnost predstavljanja oziroma razmišljanja na podlagi predstav. Učenje branja je odvisno od sposobnosti možganov, da mentalno nadomestijo dejanski predmet s simbolom.
Otroci, ki izhajajo iz okolij, ki jim nudi obilico bralnih (tiskanih) gradiv, se med 2. in 3. letom naučijo naslednje:
- Fotografija mačke ni isto kot prava mačka, ampak predstavlja pravo mačko.
- Zvok »mijau« predstavlja sliko mačke ali pravo mačko.
- Niz simbolov ni samo kup nepovezanih čačk, ampak predstavlja besedo mačka, ki pa predstavlja sliko mačke ali pravo mačko.
Otroci začnejo take povezave pogosto vzpostavljati ko se zavejo napisanih besed iz svoje okolice oz. iz svojega dejanskega življenja. »Besede in simboli iz vsakodnevnega življenja« se pojavljajo okoljih kjer živimo in se gibljemo (npr. beseda Radenska na steklenici vode ali znak Mercator pred trgovino).
Otroci začnejo zelo zgodaj prepoznavati nize »besed in simbolov v dejanskem življenju«. Raziskave so pokazale, da veliko otrok, starih tri in štiri leta zmore prepoznati in pozna pomen označb za pogoste izdelke, znake za restavracije in znake za ulice. Tudi če otroci ne izgovorijo pravilne besede, ko skušajo »prebrati« besede, ki jih opazijo v svoji okolici, bodo po navadi našli sorodno besedo povezano s tem izrazom. Na primer, ko otroku damo pijačo Pepsi lahko otrok reče “pijača z mehurčki” ali “Cockta”. Spodnji opis ponazarja nakupovanje, kjer je otrok »prepoznal besede v dejanskih okoliščinah«:
“Ne, Darja,” pravi Tina in medtem močno stresa z glavo. Darja ji odgovori: “Torej, kaj potem?” Tina pokaže na svetlo obarvano škatlo z ljubkim zajcem v ospredju (to so Tinini najljubši kosmiči). Darja postavi škatlo v nakupovalni voziček, medtem pa Tina prikimava in izraža odobravanje.
Tinina sposobnost, da »prebere« oz. prepozna natis oziroma sliko na škatli kosmičev ji omogoči, da izbere svoje najljubše kosmiče. Sprva mlajši otroci razpoznajo celoten kontekst »prepoznavanja besed v dejanskih okoliščinah« kar vključuje prepoznavo logotipov, barv, oblik in velikosti namesto natisnjenih besedil. Odraščajoči otroci tekom razvoja začnejo vedno bolje prepoznavati oblike besedil/besed, ki niso toliko vezane na kontekst. Raziskave so razkrile splošen potek razvoja prepoznavanja besed v dejanskih okoliščinah: dejanski tridimenzionalni predmet, dvodimenzionalna barvna slika celotnega logotipa, stilizirano in obogateno besedilo v logotipu, besedilo v generični obliki pisave.
Starši so pogosto presenečeni, ko začnejo njihovi otroci »prepoznavati besede v dejanskih okoliščinah«. Otroci običajno berejo besede v dejanskih okoliščinah, še preden lahko berejo besede in besedila v knjigah. Starši lahko otrokom pomagajo, da se naučijo brati z uporabo preprostih in zabavnih dejavnosti »prepoznavanja besed v dejanskih okoliščinah«.
Ob tem se morajo starši zavedati, da je učenje branja za večino otrok pravzaprav kombinacija pozornosti, čustvene povezanosti in komunikacije.
- Pozornost: Raziskave dokazujejo, da je razpon pozornosti otrok značilno povezan (korelira) z njihovimi sposobnostmi učenja. Razveseljivo je, da otrokom lahko pomagamo, da izboljšajo svoje sposobnosti pozornega posvečanja pozornosti oz. dobrega spremljanja nečesa. Pozornost otrok izboljšujemo z dvosmernimi pogovori, z branjem ustreznih pripovedk skupaj z njimi, s pogovorom o zgodbi iz pripovedk in s poslušanjem njihovih odzivov.
- Čustvena povezanost: Raziskave razkrivajo, da se otroci, ki s svojimi starši in družino razvijejo čustveno vez, hitreje učijo novih informacij kot otroci, ki se počutijo nezaščiteni, ogroženi in negotovi. Razveseljivo je, da branje skupaj z otroci in pogovor z otroci, otrokom pomaga, da se počutijo bolj varne.
- Komunikacija: Raziskave kažejo tudi značilno visoko povezanost (visoka korelacija) med komunikacijo in inteligenčnim kvocientom. Starši, ki se (veliko) pogovarjajo s svojimi otroki in jih tudi pozorno poslušajo, ko otroci govorijo, običajno vzgojijo otroke, ki običajno dosegajo dobre rezultate pri nalogah jezikovnih spretnostih in pri nalogah pismenosti v šoli. Branje pravljic je idealen način za vzpodbujanje in izboljšanje komunikacije.
Razveseljivo je, da lahko prav preko pravljic z otroki vzpostavimo interakcije, ki za otroke predstavljajo največjo priložnost za hkraten razvoj pozornosti, čustvene povezanosti in komunikacije. S tem razvijamo temelje za razvoj pismenosti.
Vir: Debruin-Parecki, A. in B. Krol-Sinclair (ur.) (2003). Družinska pismenost, Iz teorije v prakso. Interational Reading Association.
