Podkasti
Dr. Sabina Fras Popovič: “Branje otrokom pomaga, da postanejo boljši športniki”
Sogovornica novinarke Nataše Rižnar v podkastu Zorni kot je bila dr. Sabina Fras Popović, prejemnica Čopove diplome za življenjsko delo za širok prispevek k bibliotekarski stroki, zlasti na področju bralne kulture in pismenosti in med drugim tudi članica uredniške odbora strani za družinsko pismenost. V podkastu je spregovorila o tem, zakaj moramo nujno tudi v sodobnem digitalnem svetu še vedno razvijati bralno pismenost in bralno kulturo. Govorila je o neverjetni moči branja in pripovedovanja zgodb ter ga povezala z njegovo vlogo v življenju in pri uspehu športnikov. “Danes beremo več, kot smo brali, kadarkoli, a način branja je drugačen. Tisto, kar možgane spodbudi, pa je poglobljeno branje.” … Beri dalje
Kako brati otrokom
Učiteljica slovenščine in knjižna blogerka Nina Prešern je na svojem podkastu Gospodična knjiga odgovorila na najpogostejša vprašanja staršev: Kdaj začeti brati otroku? Kako brati nemirnemu otroku? Kako brati otrokom? … Pojdi na
Moč skupnega branja
Kako lahko skupno branje poveže vso družino? Pripoveduje pisateljica, pesnica in pravljičarka Anja Štefan, avtorica najbolj priljubljenih knjig za najmlajše pri nas. … Pojdi na
Miha Kovač: “Če želite otroka, ki bo znal misliti, mu berite, ko bo še otrok.«
Dr. Miha Kovač je ob izidu svoje knjige Berem, da se poberem za podkast založbe Mladinska knjiga je spregovoril o tem, zakaj je branje pomembno za otroke, kaj storiti, če otrok noče brati, ter o knjigah, ki bi jih morali prebrati vsi.
Strategije učenja
Vemo, da se vsi moramo učiti, ampak ali ste vedeli, da če se želite učiti učinkovito, se morate najprej naučiti kako se učiti. V oddaji Hudo je prof. dr. Sonja Pečjak – strokovnjakinja za učenje razkrila, kaj je skrivnost kakovostnega učenja, osmošolci pa so delili različne trike, ki vam bodo pomagali pri motivaciji, koncentraciji in boljšemu pomnjenju.
Intervjuji in oddaje
Medgeneracijsko branje, okrogla miza
Sodelujejo: Tjaša Urankar, Javna agencija za knjigo RS; Andreja Mezinec, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Vida Tivadar, OŠ Cvetka Golarja Ljutomer; Vanja Kačič in Vesna Junger, POŠ Kotlje; Tina Pajnik, OŠ Vide Pregarc, Ljubljana. Povezuje: Tilka Jamnik, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS.
Na okrogli mizi so spregovorili o pomenu medgeneracijskega branja za globlje razumevanje literature in poglabljanje medosebnih odnosov med bralci. Izpostavili so deset let projekta medgeneracijskega branja in lansko vseslovensko akcijo Pokloni čas, polepšaj dan, s katero se je Nacionalni inštitut za javno zdravje v letu 2023 uspešno pridružil medresorskemu projektu Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB) in jo z vsemi deležniki NMSB pripravlja tudi letos. Sodelujoče so predstavile primere dobrih praks medgeneracijskega branja: pogovor mladih in odraslih bralcev o prebrani mladinski knjigi; družinsko branje, medvrstniško branje, branje mladih v domovih starejših in branje otrok s posebnimi potrebami. Predstavile so tudi informacije, ki so pripravljene na spletni strani NMSB za spodbujanje medgeneracijskega branja, in povabile, da tovrstne dogodke predstavljamo v dogodkovniku NMSB: https://nmsb.pismen.si. (Kulturni bazar, 20. marec 2024)
Kako zdravo zazibamo otroka v spanec, medresorski dogodek
Sodelujejo: dr. Ljubica Marjanovič Umek, psihologinja; Brigita Zupančič Tisovec, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Špela Šebenik, uredništvo programa Lahko noč otroci!, Radio Prvi, Radio Slovenija; Tatjana Kos, vodja projekta Lahkonočnice, A1. Povezuje: Tadej Pišek.
Spanje otrok je ena od rutinskih dejavnosti, ki pa jo lahko naredimo prijetno tako za otroke kot nas odrasle. Dejavnosti, ki dojenčka, malčka in otroka umirita in »odpeljeta« v njegov svet, sta skupno branje odraslih in otrok ter poslušanje pravljic, zgodb. In zakaj imata skupno branje in poslušanje tako pomemben učinek na razvoj in učenje različno starih otrok? Dr. Ljubica Marjanovič Umek izpostavlja, da gre za čustveno varno okolje (v postelji pod odejo, na kavču, ob njem pomembna oseba, ki ima čas), ki otroku omogoča, da umiri svoje misli, usmeri pozornost na dogajanje v zgodbi, podoživlja čustva junakov in junakinj, vstopa v socialne odnose z njimi, si predstavlja, kot da je … ter ne nazadnje pridobiva nove izkušnje na vseh ključnih področjih govornega razumevanja in izražanja.
Po drugi strani je spanje biološko nujen proces, ki kritično vpliva na naše zdravje. V dnevu posameznika se tako izmenjujejo tri različne gibalne oblike: poleg telesne dejavnosti in sedečega življenjskega sloga spanje praviloma zajema kar tretjino življenja odraslega človeka. Redno in kakovostno spanje v priporočenem številu ur je povezano z boljšim zdravstvenim stanjem, vključno z izboljšano pozornostjo, vedenjem, učenjem, spominom, čustvenim uravnavanjem, kakovostjo življenja ter duševnim in telesnim zdravjem. V Sloveniji raziskave kažejo, da so naši otroci in mladostniki kronično nenaspani.
O tem, kako otroka zdravo zazibati v spanec, so spregovorili s primerom dveh projektov: radijska oddaja Lahko noč, otroci in kratke zvočne pravljice Lahkonočnice. (Kulturni bazar, 20. marec 2024)
Prostori in podobe branja, okrogla miza
Sodelujejo: Nina Kožar, pobudnica gibanja Knjigobežnice; Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije; doc. dr. Ana Vogrinčič Čepič, Filozofska fakulteta UL; doc. Gašper Medvešek, Fakulteta za arhitekturo UL; Klemen Markovčič, Radio Slovenija; Natalija Žalec, Andragoški center Slovenije. Povezuje: Alenka Štrukelj, Andragoški center Slovenije.
Branje ni le kognitivni proces, ampak tudi telesna in čustvena praksa, ki jo moramo ozavestiti. Kakovostno branje in vstopanje v notranje svetove sta najtesneje povezana z ustvarjenjem bralnega ozračja in prostorov branja, ki so prostor naše osebne in družbene eksistence. Znameniti arhitekt Jan Gehl pravi: »Sedeli bomo pred trgovino na vogalu in pili kavo ali sedeli v parku in brali časopis le, če so to prijetni kraji.«
S pogovorom in razstavo, ki je bila dan na ogled na Kulturnem bazarju 2024, sicer pa se seli po različnih krajih Slovenije, smo želeli spodbuditi razmislek o branju kot o vsakdanji praksi, ki nas bogati, zvišuje kakovost življenja, izboljšuje naše duševno zdravje ter nas ustvarjalno povezuje z drugimi, življenjskim okoljem in naravo. Poudarili smo predvsem javni prostor, ki lahko postane prostor skupnega branja – priložnostnega ali načrtovanega, javnega ali zasebnega. To je lahko park, muzej, javni promet, gozd … Med dejavniki, ki spodbujajo ali zavirajo branje, imajo pomembno vlogo tudi različni mediji.
Na okrogli mizi smo spregovorili o novih pogledih na branje. Pogovarjali smo se o tem, kako z inovativnimi rešitvami kuriranja prostora in s pogovori o branju spodbujamo bralno kulturo, ter predstavili, kakšni so naši načrti za Nacionalni mesec skupnega branja 2024.
Kako gresta skupaj šport in branje
V okviru projekta za spodbujanje branja pri mladih športnikih #sportajmoinberimo so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj v goste povabili zveneča športna imena. Njihovim življenjskim zgodbam in pomenu branja, ki ga je imel (in še ima) ta pri njihovih uspehih. Cene Prevc: “Ko knjigo prebiraš, si moraš sam ustvariti svojo zgodbo … šele danes sem to povezal s predstavo, ki jo moramo skakalci imeti, ko greš sam skozi vizualizacijo, in to ti lahko pride prav tudi kjerkoli drugje.” (Migaj z nami/RTV Slovenija, 26. 5. 2023).
Več posnetkov s srečanj znanih športnikov z mladimi najdete na strani Olimpijskega komiteja Slovenije.
dr. Ljubica Marjanovič Umek: O pomenu skupnega branja
Skupno branje z otrokom je popotnica, ki jo otrokom podarimo za vse življenje. Malčki in otroci, ki jim že zgodaj beremo, so v šoli in tudi pozneje v življenju uspešnejši. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek v priročniku Skupno branje odraslih in otrok odgovarja na pomembna vprašanja: Zakaj redno in pogosto brati že dojenčkom? Kako brati malčkom, da ohranimo njihovo pozornost? Kaj brati otrokom? Zakaj otroci želijo brati večkrat isto knjigo? Zakaj in kako z otroki spremljamo zaslonske vsebine, risanke, oddaje in beremo e-knjige? Zakaj je dobro, da otrokom beremo glasno tudi, ko že znajo brati? (YT Mladinska knjiga, 15. 9. 2022)
Boštjan Gorenc – Pižama: Kako otrokom približati branje
V pogovoru Boštjan Gorenc Pižama odgovarja na vprašanja: Kako otroku in mladostniku približati branje? Kdaj naj otroku začnemo brati? Kako se lahko branja nalezemo? Kako branje predstaviti kot igro? Kako krepimo bralne navade otrok, da bi iz njega naredili bralca za vse življenje? (Pozitivna psihologija za boljše življenje – 2. šola za starše, 15. 1. 2022)
Dr. Igor Saksida
Profesor dr. Igor Saksida se je odločil, da ima dovolj mantre »mladi nič ne berejo«, zato je zadevo vzel v svoje roke. Klasično slovensko književnost si v sodelovanju z raperjem Trkajem prizadeva promovirati s hiphopom, s pesnikom in urednikom Alešem Štegrom pa sta z zbirko pesmi naredila pravo revolucijo med dijaki slovenskih šol. Vesna Milek se od blizu pogovarja s profesorjem književnosti, ki Prešernovo poezijo spreminja v rap. (RTV4, Od blizu, 2. 4. 2019)
Ali igrače vplivajo na otroke?
Današnji otroci imajo ogromno igrač. Statistika pravi, da v Združenih državah Amerike predšolski otrok prejme v povprečju 70 novih igrač na leto. Ali otroci potrebujejo toliko igrač? Kakšne igrače so zanje najboljše? Starši menijo, da tiste, s katerimi se otroci tudi učijo, strokovnjaki pa, da preproste domišljijske igrače, ki od otroka zahtevajo večjo angažiranost. Igrače pa postajajo tudi pravi dosežki znanosti. Ali so otroci danes zaradi takih igrač pametnejši, kot smo bili mi? (RTV4, Ugriznimo znanost, 5. 4. 2015)
Kako dobro brati?
Branje je ključno za razvijanje naših potencialov in za naše uspešno delovanje v družbi. Zato je pomembno biti dober bralec. Kako povečati učinkovitost našega branja, sta v oddaji Ugriznimo znanost pojasnili prof. dr. Sonja Pečjak s Filozofske fakultete UL in dr. Tina Bregant s Pediatrične Klinike UKC Ljubljana. Brina Poropat in Anja Čuček sta pokazali, kako hitro bere slovenska prvakinja v hitrostnem branju in običajen bralec/bralka. Tatjana Markošek pa je raziskala, kako beremo in kakšne so razlike med branjem s svetlečega in z informacijami polnega zaslona in branjem klasične knjige. (RTV4, Ugriznimo znanost, 13. 4. 2017)
Lahko branje
Iz Varstveno delovnega centra Murska Sobota so na oddaji Dobro jutro predstavili Lahko branje, ki je posebna tehnika pisanja. Knjiga Tu je doma ljubezen je avtorsko delo uporabnikov VDC Murska Sobota in prekmurske pisateljice Karoline Kolmanič. Namenjena je vsem tistim, ki težje berejo in podpirajo lahko branje. (RTV4, Dobro jutro, 16. 3. 2021)
Radijske oddaje
Skupno branje
Žal danes vse več staršev ne bere pravljic svojim otrokom, kar je neznanska in nepopravljiva škoda. Prebiranje zgodb skozi skupno branje je namreč neprecenljiva dota, brez katere ne bi smelo miniti nobeno otroštvo. Šele v zreli dobi se namreč pokaže, kako pomembno je branje, zlasti v najzgodnejšem obdobju, za naš celostni razvoj in seveda skozi celotno življenje. Po mednarodnih primerjavah bralna pismenost mladih pri nas pada. To ni dober obet, zlasti še za jezik in maloštevilni narod, ki ga govori. O knjigah in še zlasti pomenu skupnega branja je spregovorila Natalija Žalec iz Andragoškega centra Slovenije. (Program ARS, Oddaja Grafoskop, 26. 6. 2024)
Za privzgajanje pristnega veselja do branja imamo zelo malo časa
Kulturno umetniško društvo Sodobnost International se že dolgo načrtno posveča spodbujanju ljubezni do branja pri mladih in najmlajših. Eden izmed projektov, ki so jih v ta namen razvili, je projekt Naša mala knjižnica. Sprva slovenski projekt je leta 2014 postal mednarodni, leta 2016 pa mu je skupina strokovnjakov Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo Evropske komisije prisodila laskavi naziv zgodba o uspehu. Priznanje mu je podelila tudi mednarodna sekcija za mladinsko književnost IBBY. Gostji oddaje sta bili Alenka Urh, vodja slovenskega dela projekta in Katja Kac, vodja mednarodnega sodelovanja pri KUD Sodobnost International.(Program ARS, Oddaja Literarna matineja, 24. 4. 2024)
Slovenska ilustracija
Prvo branje je tudi in predvsem vizualno. Zato je tako pomembna kakovostna ilustracija, ki poleg bralne in v začetkih glasnega branja slušne pismenosti krepi vizualno občutljivost, pa tudi kritičnost. V tokratnem Grafoskopu je v žarišče postavljena slovenska ilustracija v luči Bologne, pa tudi širše, v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje. Gostji Klemena Markoviča sta bili Tanja Komadina, ilustratorka in likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi, in Maša P. Žmitek, ilustratorka in vodja Centra ilustracije (Program ARS, Oddaja Grafoskop, 24. 4. 2024)
Arsovo domače branje
Podkast je namenjen predvsem dijakom in njihovim učiteljem, dobrodošli pa so seveda vsi ljubitelji literarne klasike. V njem najdete literarne večere o delih, ki so vključena v pouk književnosti od prvega do četrtega letnika slovenskih srednjih šol. Prvotno so bili objavljeni na programu Ars, večinoma v sklopih Oh, literatura – O, literatura! in Maturitetno branje. Zamišljeni so kot primerna dopolnitev šolskih predavanj, namenjena poslušanju izbranih odlomkov, povezanih s poljudno-strokovno spremno besedo. (Program ARS, Arsovo domače branje)
Zakaj imamo radi zgodbe, nepovezani podatki pa nas odbijajo?
Pomen dobrih zgodb je izjemen. Dobre zgodbe vplivajo, vzgajajo, zabavajo. Dobre zgodbe se tudi dobro prodajajo. Za jezikovni in širši kognitivni razvoj otrok, mladostnikov pa tudi odraslih je bistveno, kako raznovrstne in kompleksne zgodbe berejo, poslušajo in gledajo. Človeški možgani si lažje zapomnijo zgodbe, velike težave pa imajo z nepovezanimi podatki. Ob Nacionalnem mesecu skupnega branja, ki poteka pod sloganom Beremo skupaj, se bomo osredotočili na to, kaj se dogaja v možganih ob dobrih zgodbah. Gost oddaje je bil dr. Sašo Dolenc, ki je na to temo sodeloval na posvetu Bralnega društva Slovenije in je tudi glavni urednik portala Kvarkadabra. Pogovor je vodil Aleksander Čobec. (foto: Pixabay). (RA Slovenija, Jezikovni pogovori, 12. 9. 2021)
Zapeljevanje v branje: o pogovarjanju, poučevanju in novodobnih bralnih formatih
V sklepnem delu letošnje edicije Nacionalnega meseca skupnega branja je bilo 4. oktobra 2021 v oddaji Ars Humana na 3. programu Radia Slovenija predvajano predavanje dr. Ane Vogrinčič Čepič pod naslovom Zapeljevanje v branje: o pogovarjanju, poučevanju in novodobnih bralnih formatih. Predavanje je kot plenarno vpeljal nacionalni strokovni posvet, ki je pod naslovom Zapeljevanje v branje ali Kako branje živi na spletu 8. septembra potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani. Oddajo je pripravil Klemen Markovčič. (RA Slovenija, ARS Humana, 4. 10. 2021)
Otroci pred zasloni – koliko časa pred zasloni je še varno?
V Sloveniji smo dobili poenotene smernice o priporočeni povprečni uporabi zaslonov v prostem času pri otrocih in mladostnikih. Otroci od 10 do 12 leta naj ne bili izpostavljeni zaslonom več kot uro in pol na dan, najstniki do 18 leta ne več kot 2 uri. Kako realne so te smernice? In kako staršem dojenčkov in malčkov približati dejstvo, da mobilni telefon ali televizija nista primerno sredstvo za tolažbo, kaznovanje, nagrajevanje, preganjanje dolgčasa ali vzpostavljanje dnevne rutine? (RA Prvi, Studio ob 17-ih, 6. 7. 2021)
Kakovostna igrača je koristna za otrokov razvoj
Kako ohranimo ravnovesje med otrokovimi željami in igračami, ki so zanj koristne? “Mami, oči, to bi imel!” To je stavek, ki ga starši v decembrskem času zelo dobro poznajo. Pri izbiri igrač je ključno, da znotraj otrokovih želja prepoznamo boljše in slabše možnosti. Da torej ohranimo ravnovesje med otrokovo željo in igračami, ki so lahko ene bolj druge manj koristne za njegov razvoj. Kakšne pa so lastnosti kakovostnih igrač in kako jih prepoznamo glede na ciljno starostno skupino? Gostja: razvojna psihologinja zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. (RTV Slovenija, Svetovalni servis, 16. 12. 2020)
40 odstotkov predšolskih otrok potrebuje pomoč logopeda
Otroci so imeli pred desetletjem veliko manj težav pri razvoju govora. Logopedi opozarjajo na preveliko rabo dud, premalo motoričnih izkušenj s tršo hrano in pretirano rabo zaslonskih medijev v zadnjih letih.(Radio ARS, Jezikovni pogovori, 2. 2. 2021)
Branje spodbuja empatijo
»Z branjem zgodb se ne učimo le golih dejstev, ampak tudi empatije, sočutenja, kako se drugi počutijo,« je povedala dr. Tina Bregant v oddaji Jezikovni pogovori (Radio ARS, 15. 9. 2020)
Družinsko branje
V času epidemije je še več priložnosti, da beremo otrokom. Naštevamo nekaj razlogov in spodbud, ki veljajo za vse čase. Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? O družinskem in medgeneracijskem branju se je Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja (ponovitev). (Radio ARS, Jezikovni pogovori, 17. 3. 2020)
Vpliv pisanja z roko na razvoj možganov
Kaj se dogaja pri pisanju na roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? (Radio ARS, Jezikovni pogovori, 11. 2. 2020)
O vstopu otroka v jezik
Učenje jezika in govora ni izoliran pojav, temveč nanj močno vplivata čustveni in medosebni odnos otroka s staršem ali skrbnikom; torej tistim, ki je otroku v zgodnjem obdobju najbližje. Na vprašanji, kdaj dejansko začnemo vstopati v jezik in kako okolica vpliva na razvoj govora in jezika, bo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori ponovno odgovorila doktorica psihologije in predavateljica družinske in zakonske terapije Katarina Kompan Erzar. (Radio ARS, Jezikovni pogovori, 1. 10. 2019)
Kakovostne otroške knjige, igrače, glasba, filmi
Zaradi obilice neprimerne ponudbe igrač, knjig, glasbe in filmov za otroke in mladostnike vedno teže izberemo dobre, kakovostne, varne izdelke, ki so primerni za normalen in spodbujajoč razvoj otroka ali mladostnika. (Val 202, Reakcija, 3. 13. 2016)
Mladi in branje
Filozof Mladen Dolar je že pred dnevi zapisal, da se mu zdi ponavljajoče se uvrščanje Bartolovega Alamuta med obvezno maturitetno branje škandal; Inštitut za javno zdravje je opozoril, da je naslov maturitetnega eseja “Samomor kot izhod iz družbenega kolesja” z javnozdravstvenega vidika neprimeren. Gostje v Studiu ob 17-ih bodo zato razmišljali o izbiri maturitetnega dela, branju dijakov, kaj je kanon, zakaj je dragocen in kako ga sprejemajo mladi. Voditelj bo Marko Golja. (Studio ob 17ih, 12. 5. 2017)
Medijska pismenost
Kako pameten je mladi uporabnik pametnega telefona? Strokovnjaki opozarjajo, da uporaba sodobne tehnologije še ne pomeni tudi medijske pismenosti. Kaj sploh pomeni biti medijsko ali digitalno pismen? Kakšne posledice prinašajo takšne smernice v uporabi novih medijev in kako bi morali te vsebine vključiti v naše izobraževanje? (Studio ob 17-ih, 2. 3. 2018)
Se dovolj zavedamo pasti interneta?
Internet je postal osnovna življenjska potreba. 90 odstotkov slovenskih gospodinjstev ima dostop do interneta, vsak dan ali skoraj vsak dan pa ga uporablja 76 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let. Tehnologija marsikaj olajša, a koristi lahko vodijo tudi v zasvojenost. O tem voditeljica Darja Groznik z gosti Ajdo Petek, raziskovalko Točke osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI, Petrom Topić, terapevtom, predavateljem in direktorjem Inštituta za zasvojenosti in travme in dr. Sonjo Merljak Zdovc, ustanoviteljico in urednico spletnega časopisa za otroke Časoris. (Studio ob 17-ih, 9. 2. 2018)
Kako navdušiti za branje in znanje?
Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so iztočnice za Studio ob 17h, ki ga pripravljamo na mednarodni dan pismenosti, ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. V neposrednem prenosu iz Cankarjevega doma, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti Branje kot vrednota?, so bili gostje direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist. (Studio ob 17-ih, 8. 9. 2020)
