Splošna izobrazba je pri gledanju in razumevanju filma še kako pomembna, saj brez nje ni mogoče spremljati prikazovanja filmskega dela ter razumeti in doumeti vsebine. Brez splošne estetske kulture ni mogoče razumeti specifičnega filmskega jezika in umetniške lepote filma, brez zavestno oblikovanih etničnih stališč pa mladi gledalci ne morejo razumeti idejne vsebine in doživeti moralnega nauka filmskega dela. Filmska vzgoja mora biti tako del šolske vzgoje, kot tudi družinske vzgoje, zato se ji morajo posebej posvečati tudi starši.
Kaj torej upoštevati, ko želimo otroku predstaviti filmsko umetnost?
Po kakšnih kriterijih presojamo vsebino filma? (Peštaj, 2009)
Vsebine morajo biti v skladu z razvojnimi značilnostmi in potrebami ciljne skupine gledalcev. Prepoznavni okvir nudi varnost, junaki pa omogočajo identifikacijo. Otroci naj spremljajo zgodbe, v katerih prepoznavajo vsakodnevno življenje, ki vsebuje poučne elemente in elemente otroškega humorja
Film je medij, ki spodbuja učenje otroka (Stritar, Usar, 2010), tako da:
- motivira otroke k dejavnostim;
- omogoča pridobivanje novih informacij,
- spodbuja ustvarjalnost in raziskovanje; višje ravni otrokovega mišljenja (sklepanje, predvidevanje, sintezo, ..); interakcijo z odraslimi in med otroki ter verbalizacijo (besednjak, pripovedovanje, metakognicijo);
- omogoča utrjevanje in nadgrajevanje ter reflektiranje in evalviranje dogajanja …
- ne uporablja vsebin kot mašilo.
Kako izbirati in kako zagotoviti otrokom polno doživetje filma
Predšolskim otrokom je pomembno, da jih film začara in da ga polno doživijo.
Primerna starost za prvi ogled filma je od dopolnjenega 3. leta dalje. Do 4. leta so primerni kratki animirani filmi, dolgi največ 30 minut, od 4. leta dalje pa postopno dodajamo tudi celovečerne filme, pri šestih dodamo še dokumentarne filme. Pri tem skrbimo za ravnotežje med filmsko vzgojo, ki je vzgoja za film, in vzgojo skozi film. Predvsem je najbolj pomembno, da se z otroki pogovarjamo pred filmom (kaj od filma pričakujejo, kaj se bo zgodilo …) in po njem (kakšen je njegov vtis, kaj si misli o karakterjih, zapletih, kaj mu je bilo všeč in kaj ne …)
Filme vedno gledamo v najboljših možnih pogojih: če ne moremo v kino, naj bo to zatemnjena soba, kakovostno ozvočenje, veliko platno oziroma ekran. Strokovnjaki svetujejo naj si družine vsaj enkrat letno ogledajo kakovosten film, če je možno, naj bo v kinu, z vsemi didaktičnimi predpripravami. Filmi naj bodo podlaga za različne dejavnosti – lahko jih povežemo z igro, z gibanjem, s knjigo, lutkami in drugimi umetnostmi. Vključimo lahko tudi naravoslovne dejavnosti.Otrok razume način snemanja in predvajanja filmov: sličica za sličico (npr. delavnica optičnih igrač).
Kakovostna vsebina in liki v filmu
Kakovosten film naj bi pripovedoval zgodbo na način, kot jo vidi otrok, in ne z vidika odraslega, ki pripoveduje otroku. Zgodba mora biti povedana tako, da jo otroci lahko razumejo in povežejo z lastnimi izkušnjami. Otrokom naj pokaže, da v svojih težavah niso osamljeni in jim ponudi možne rešitve. Spodbuja naj otroško fantazijo in spontanost, ustvari komunikacijo med otroki ter med otroki in odraslimi ter pobudi katarzo – pokaže naj, da je realno življenje lahko težko, vendar na koncu zgodbe ponudi sprejemljivo rešitev. Film naj bi pomagal otrokom razumeti tudi bolj kompleksna razmerja v njihovem življenju, jim ponudil možnost, da spoznajo druge kulture in jih spodbudil k razumevanju in sprejemanju drugih in drugačnih. Dober film pripoveduje zgodbe o osebah, ki si želijo nadaljnjega razvoja, zgodbo pripoveduje z enim ali dvema močnejšima osebama, s katerima se lahko otrok identificira, v sebi združuje nekatere osnovne vrednote naše družbe, kot so svoboda in strpnost do drugačnih, nenasilje in solidarnost; prav tako je pozoren tudi na uravnoteženo spolno strukturo mladih gledalcev.
Pri obliki filma upoštevamo:
- dolžino filma (do 4. leta kratki animirani filmi, največ 30 minut, od 4. do 5. leta postopno dodajamo celovečerne filme),
- kakovost pripovedovanja zgodbe (dramaturgija, hitrost dogajanja)
- kakovost dialogov, jezika (tudi kakovost prevoda in sinhronizacije), glasbe in zvoka ter kakovost likovne podobe (drugačno likovno izražanje, raznovrstne tehnike animiranega filma, animacija).
Pri tem ne smemo pozabiti dodati k temu tudi lutkovne animirane filme, risane animirane filme ali risanke, tudi lutkovne filme.
Vir: Simona Kaučič: Spodbujanje zgodnje pismenosti v vrtcu v povezavi z medijsko pismenostjo
