Zgodnja leta so ključnega pomena za razvoj ljubezni do branja za vse življenje. Nikoli ni prezgodaj, da začnete brati otroku! Spodnji nasveti ponujajo nekaj zabavnih načinov, kako lahko otroku pomagate, da bo postal zadovoljen in samozavesten bralec. Vsak teden preizkusite nov namig.
3-4 leta
- Vsak dan berita skupaj: Vsak dan berite skupaj z otrokom. Izberite čas, ko ne boste imeli drugih obveznosti ter izklopite telefon in druge naprave. Vzemita sinekaj toplih in ljubečih trenutkov, ki jih bosta izkoristila za crkljanje ob knjigi.
- Vse stvari poimenujte: Otrokov besedni zaklad gradite ob pogovoru o zanimivih besedah in predmetih. Na primer: “Poglej to letalo! To so krila letala. Zakaj misliš, da se jim reče krila? Kdo še ima krila?“
- Povejte otroku, kako uživate v branju: Zaupajte svojemu otroku, da radi berete z njim in da je “čas za pravljico” vaš najljubši del dneva.
- Ob branju uporabljajte različne glasove: Pri branju uporabljajte humor in izraznost, poskusite z različnimi glasovi.
- Ko otrok izgubi zanimanje, prenehajte brati: Če otrok izgubi zanimanje za branje ali ima težave s pozornostjo, prekinite z branjem in knjigo za nekaj časa pospravite.
- Pri branju bodite aktivni: Z otrokom se pogovarjajte o tem, kaj se dogaja v knjigi, izpostavite določene predmete ali situacije na strani in mu postavite vprašanja.
- Berite znova in znova: Nič hudega, če ste že stotič prebrali isto knjigo. Če otrok uživa, jo berite znova in znova.
- Pogovarjajmo se tudi o načinu pisanja: Otroka opozorite na to, da beremo od leve proti desni in da so besede ločene s presledki.
- Kjerkoli opazite napisano besedo, otroka na to opozorite: Otroka lahko opozarjate na besede, ki jih vidite napisane v okolju. Prosite ga, naj npr. na izletu ali potovanju išče nove napise, vi pa jih glasno preberite.
- Opazili ste, da ima otrok težave: Če vas skrbi, da ima otrok težave z govorom, sluhom ali vidom, to omenite otrokovemu pediatru. Pediater ga bo pregledal in v primeru, da bo opazil težave, bo otroka poslal k specialistu.
5-6 leta
- Pogovarjajte se s svojim otrokom: Naj vam otrok pripoveduje o svojem dnevu v vrtcu oziroma šoli. Spodbudite ga, naj pripoveduje o tem, kaj so počeli, kaj so se igrali, kaj so jedli, zakaj se (ne) veseli vikenda, počitnic …
- Uporabljajte besedne igre: Pojte pesmi, prebirajte knjige z rimami in igrajte se besedne igre. Otrokom pomagajo, da postanejo pozorni na glasove v besedah.
- Berite in doživite: Povežite vsebino, o kateri bere vaš otrok, z dogajanjem v življenju. Če npr. berete knjigo o živalih, njeno vsebino povežite z zadnjim izletom v gozd, na kmetijo ali v živalski vrt in se o tem pogovarjajte.
- Igrajte se z lutkami: Igrajte se jezikovne igre z lutkami. Naj lutka reče: “Moje ime je Maša. Všeč so mi besede, ki se rimajo z mojim imenom. Ali se kaša rima z Mašo? Ali se žoga rima z Mašo?”
- Riše naj črke in izgovarja glasove:Otrok naj s prstom riše črke, medtem ko izgovarja glas, ki je povezan z njo. To lahko naredite tako, da s prstnimi barvami črko nariše na papir, ali pa s prstom zapiše črko v pesek, moko ali sladkor, ki smo ga natresli na krožnik.
- Imen črk in glasov, ki jih črke proizvajajo, se lahko nauči tudi skozi igro, in sicer tako, da vi rečete: “Razmišljam o črki, ki se sliši mmmmmm. Otrok pa naj jo nariše na papir.
- Naj vadi pisanje: Otroku naj bodo na dosegu roke papir in svinčniki, ki jih bo lahko uporabljal za pisanje. Skupaj napišite stavek ali dva o nečem posebnem. Spodbudite ga, naj uporablja črke in glasove, o katerih se uči v vrtcu oziroma v šoli.
- Pri igri uporabljajte otrokovo ime: Otroka lahko prek enostavnih besed učite povezave med črkami in zvoki. Recite: “Jaka, beseda ‘jok’ se začne z istim zvokom kot tvoje ime. Jaka, jok. Oba se začneta z isto črko, J.”
- Igrajte se zvočne igre: Otroka sprašujte: “Ali lahko uganeš, kaj je ta beseda? P-e-s.” Vsak zvok nekoliko podaljšajte od običajne izgovorjave.
- Berite znova in znova: Ne glede na to, ali ste že stotič prebrali otrokovo najljubšo knjigo, jo lahko prebirate znova in znova, dokler se je ne naveliča. Pogovarjajte se o tem, kaj se dogaja v zgodbi, kako se počutijo junaki knjige, kaj bi on naredil, če bi se mu zgodilo enako.
