Članica našega uredniškega odbora dr. Sabina Fras Popović je za Motorevijo AMZS o branju povedala, da bi bila naša vozniška skupnost boljša, predvsem pa bolj strpna in spoštljiva, če bi bilo med nami več bralcev leposlovja.
»Branje je pomembno za naše vsakodnevno življenje. Če ne beremo, težko razumemo že navodila za uporabo gospodinjskih aparatov. Enako velja za promet in prometne znake. Nadalje pa se moramo zavedati, da se ljudje z empatijo ne rodimo – ta je privzgojena oziroma pridobljena. Spodbuja jo ravno dobro leposlovje, ki ima izrisane like z vso čustveno paleto, kar nam omogoča vstop v laboratorij odnosov.
Raziskave psihologov že desetletja potrjujejo, da smo ljudje, ki beremo, bolj empatični in manj agresivni, tudi zato, ker znamo svoja čustva poimenovati, o njih spregovoriti. Agresija namreč nastopi, ko zmanjka besed. Če ne beremo in ne spoznavamo svojega sveta, če o njem ne znamo govoriti in če ne začutimo sočloveka, potem tudi pri vožnji ne bomo upoštevali drugega voznika, ki je morda v stiski.
Ko se vozim po naših avtocestah, ugotavljam, da je pravzaprav še malo nesreč – glede na to, koliko voznikov vozi brez upoštevanja osnovnih pravil. Zaznavam pa tudi, da se razvija empatija: ob zožitvah pasov ali priključkih na deloviščih se voznik ustavi, da se lahko drug vključi, ali pa s tem namenom začne počasneje voziti voznik kamiona … Prepričana sem, da če bi ljudje več brali knjige, pri čemer govorim o globokem, osredotočenem branju, pri katerem si dovoliš čustvovati z literarnim junakom, bi znali bolje začutiti drugega tudi v svojem realnem življenju.
Bralne navade odraslih drastično padajo, vemo pa, da so odrasli otrokom in mladim ključen zgled. Da nimamo časa za branje, je izgovor, za katerim se skriva dejstvo, da nam to ni pomembno.
Ali veste, koliko časa preživite pred zasloni? Odrasli od štiri do šest ur, otroci pa celo šest do devet ur – dnevno! Po raziskavah, ki jih imamo v Sloveniji na voljo, odrasli profesionalni bralci branju namenimo od šest do devet ur – tedensko. Kaj bodo torej mladi povzeli po nas?
Kot družba smo odgovorni, da branju povrnemo pomen. Brez branja ni aktivnega državljanstva, kritične misli, radovednosti in dvoma, slednja sta osnova napredka.
Brez branja tudi ni razvoja možganov. Nevroznanstveniki in psihologi opozarjajo, da se možgani otrok, ki berejo, razvijajo povsem drugače kot možgani nebralcev. Če naši otroci in mladi ne bodo brali, ne bodo mogli kakovostno opravljati del in opravil, ki jih potrebujemo za delovanje družbe.
Moje priporočilo je, da bralci oziroma tisti, ki verjamemo v moč branja, o tem glasno govorimo. Da najdemo koga v svojem krogu, za katerega ocenjujemo, da ga branje vsaj malo mika, in ga k temu spodbujamo.
Ali obratno – če ne berete knjig, si pa to vsaj malo želite, povprašajte koga od svojih bližnjih, za katerega veste, da rad bere, naj vam priporoči dobro knjigo. Zelo dragocene so bralne skupnosti, ki omogočajo srečevanja, povezovanje ter debatiranje o knjigah in branju. Te skupnosti so tudi v digitalni obliki, na primer na Instagramu, kjer lahko najdemo bralna priporočila s pristnim navdušenjem nad prebranimi knjigami.
Začnite s krajšimi dnevnimi intervali branja. Za začetek je dovolj deset minut.«
Celoten prispevek si lahko preberete v Motoreviji AMZS.
