Bralna kultura, bralna pismenost, bralne navade in branje samo so aktualne teme v današnji družbi, kar se kaže tudi skozi raziskovalno dejavnost študentov pri izbiri tem za zaključna dela. Tokrat bomo predstavili magistrsko delo Karmen Rajgl z naslovom Sodelovanje osrednjih območnih knjižnic in zdravstvenih ustanov pri spodbujanju pomena branja v širši javnosti. Magistrsko delo je pod mentorstvom dr. Sabine Fras Popović nastalo na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Magistrsko delo Karmen Rajgl se posveča zanimivi in družbeno pomembni temi – povezovanju splošnih knjižnic in zdravstvenih ustanov pri spodbujanju branja kot dejavnosti, ki pomembno vpliva na posameznikovo dobrobit in kakovost življenja. Avtorica raziskuje, kako osrednje območne knjižnice sodelujejo z zdravstvenimi domovi, bolnišnicami in drugimi zdravstvenimi organizacijami pri razvijanju programov in akcij, ki ozaveščajo širšo javnost o pomenu branja. Takšna sodelovanja segajo od skupnih dogodkov, razstav in predavanj do projektov, ki povezujejo branje z zdravim življenjskim slogom in duševnim zdravjem. Delo ponuja vpogled v to, kako lahko knjižnice in zdravstvene ustanove s skupnim delovanjem dosegajo ljudi na različne načine in v različnih življenjskih obdobjih.
Osrednja ugotovitev raziskave je, da so knjižnice in zdravstvene ustanove naravni zavezniki pri spodbujanju branja kot dejavnosti, ki krepi ne le pismenost, temveč tudi duševno zdravje, empatijo in socialno povezanost. Branje se v tem kontekstu kaže kot učinkovito “orodje za dobro počutje” – umirja, pomaga pri spoprijemanju s stresom in odpira prostor za razmislek ter osebno rast. Rajgl pokaže, da sodelovanje med institucijami omogoča ustvarjanje širšega družbenega učinka: knjižničarji in zdravstveni delavci skupaj gradijo most med kulturo in zdravjem ter s tem prispevajo k večjemu zavedanju, da je branje pomembno za vsakogar, ne glede na starost ali življenjske okoliščine.
Pomemben del raziskave je tudi pogled na odnos do branja med knjižničarji in zdravstvenimi delavci. Knjižničarji branje razumejo kot temeljno vrednoto in poslanstvo svojega dela – kot sredstvo, s katerim povezujejo ljudi, spodbujajo radovednost in gradijo skupnost. Zdravstveni delavci pa branje vse pogosteje prepoznavajo kot dopolnilno obliko skrbi za zdravje, ki lahko pacientom pomaga pri sproščanju, okrevanju in krepitvi duševne odpornosti. Oba poklica torej združuje prepričanje, da ima branje terapevtski, izobraževalni in družbeni pomen, zato je sodelovanje med njima naravna nadgradnja skupne skrbi za posameznika in skupnost.
Zanimivo osvetlitev pa delo prinaša tudi v kontekstu nacionalne akcije Nacionalnega meseca skupnega branja 2024, ki je kot osrednjo temo postavil prav branje v javnem prostoru. Rajgl ugotavlja, da so prav dogodki in akcije v okviru te pobude spodbudili večje sodelovanje med knjižnicami in zdravstvenimi ustanovami. Knjižnice so v tem času organizirale bralne kotičke v čakalnicah zdravstvenih domov, skupna predavanja o vplivu branja na duševno zdravje ter predvsem različne oblike dogodkov v sodelovanju z domovi za starostnike. Takšne prakse so pokazale, da nacionalne kampanje, kot je NMSB, lahko služijo kot učinkovita platforma za povezovanje različnih strok in za krepitev zavedanja o branju kot skupni družbeni vrednoti.
Magistrsko delo tako odpira pomemben prostor za razmislek o vlogi in sodelovanju javnih institucij pri vzpostavljanju, krepitvi in spodbujanju bralne kulture ter o potrebi po povezovanju različnih strok. Avtoričina ugotovitev, da branje ni le kulturna dejavnost, temveč tudi del zdravega načina življenja, prinaša drugačne poudarke v prostor javnega diskurza o pomenu branja, hkrati pa usmerja oblikovanje novih praks in partnerstev. V času, ko se družba sooča z upadanjem bralne motivacije in naraščajočimi duševnimi stiskami, se kaže, da prav povezovanje knjižnic in zdravstvenih ustanov lahko ustvari nove poti do bralcev – tistih, ki branje že ljubijo, in tistih, ki v njem še odkrivajo svoj mir, navdih in oporo.
Celotno magistrsko nalogo si lahko preberete tukaj.
