Ko naredimo knjige bolj vidne in dostopne, je to znak, da družba razume pomen pismenosti za posameznika in za skupnost in da je pripravljena aktivno prispevati k bolj pismeni in izobraženi družbi za vse. To je še posebej pomembno za otroke in mlade odrasle, ki so jim odrasli, ki berejo v javnosti, lahko odličen pozitiven zgled. Tako za otroke kot za odrasle pa je skupno branje v javnem prostoru tudi čudovita izobraževalna izkušnja, ki jih izpostavi novim idejam, kulturam in stališčem, s katerimi se morda nikoli ne bi srečali. Na ta način širimo obzorja in spodbujamo k bolj vključujoči in bolj odprti družbi. Hkrati pa se s tem krepi tudi razumevanje, da se učenje ne ustavi zunaj učilnice ali po koncu formalnega izobraževanja, temveč da je za kakovostno življenje nujno vseživljenjsko učenje ter nenehen osebni in strokovni razvoj.
Branje lahko prispeva tudi k živahnosti in privlačnosti javnih prostorov, saj ustvarja edinstvena okolja, ki navdihujejo in ustvarjajo skupnosti. Območja, zasnovana z mislijo na bralce, kot so parki z udobnimi sedeži in dobro osvetlitvijo, izboljšujejo splošno uporabnost in privlačnost teh prostorov ter spodbujajo ljudi, da jih obiščejo in tudi bolj spoštujejo. Na ta način pa ti prostori postajajo tudi varnejši.
Javni prostori za branje, kot so knjigarne, knjižnice in kavarne, parki in otroška igrišča privabljajo ljudi, kar lahko spodbudi tudi razvoj lokalnega gospodarstva. Ti prostori lahko postanejo središča za skupnostne dejavnosti, pospešujejo rast lokalnih podjetij in spodbujajo izmenjavo idej.
Branje v javnem prostoru lahko deluje kot tihi povezovalec med posamezniki in krepi družbeno kohezijo. Ljudje, ki berejo enake knjige ali enake žanre, lahko čutijo povezanost ali tovarištvo, tudi če o tem ne komunicirajo.
Branje v javnem prostoru omogoča razpravo o prebranem in odpira vrata kritičnemu razmišljanju, spodbuja kreativnost in inovativnost. Doprinese tudi k lažjemu in hitrejšemu reševanju problemov in k odprti in spoštljivi komunikaciji. Lahko rečemo, da branje izboljšuje našo družbo, saj združuje, povezuje in aktivira skupnost in spodbuja enakopravno participacijo vseh njenih članov.
V tem hitrem, glasnem in z vizualnimi podobami nasičenem digitalnem svetu branje ponuja redko priložnost za tišino in razmislek. Služi kot nežen opomnik, da se je včasih pomembno ustaviti, se upočasniti, morda celo izklopiti od skrbi, zato je odlična protiutež vrvežu vsakdanjega življenja. Z branjem v javnih prostorih tako posamezniki ne koristijo le svojemu duševnemu zdravju in zmanjšanju stresa, ampak tudi prispevajo k mirnejši, bolj empatični družbi.
Celoten prispevek o pomenu spodbujanja branja v javnem prostoru lahko preberete v glasniku Zdrava mesta (februar 2024, str. 37).
Pridružite se letošnjemu Nacionalnemu mesecu skupnega branja, ki je namenjen ravno promociji in spodbujanju branja v javnem prostoru.
