K branju vlečejo pozitivni zgledi. Če starši in otrokovi bližnji ne berejo, je skoraj nemogoče pričakovati, da bo otrok sam od sebe bral (to v začetku za preživetje ni njegova bistvena potreba), še manj pa je pričakovati, da bo pozitiven zgled zgolj zunanja spodbuda.
Za motivacijo za branje so pomembna pozitivna čustva, ki se rodijo v prijetni izkušnji, ki vzbudi željo in pričakovanje, da bi se ta dejavnost ponovila. Zato je izrednega pomena bralni interes, ki daje bralnemu procesu smisel in pomaga posamezniku, da želi bralno izkušnjo ponoviti. Ponovil pa jo bo le, če mu je pri tem prijetno, če ga bo vsebina zanimala, če mu bo blizu, če bo lastna njegovemu spoznavnemu svetu.
Italijanski mladinski pisatelj in pedagog Gianni Rodari je že leta 1962 zapisal naslednje napake, ki jih delamo odrasli, ko želimo spodbuditi branje pri otrokih:
– Otrokom predstavljamo branje knjig kot boljši izkoristek časa, kot je gledanje televizije (v današnjem času tudi kot boljšo alternativo vsem digitalnim napravam).
– Otrokom predstavimo knjigo kot alternativo stripu in risoromanu (Še danes za marsikoga mislimo, da če bere stripe, ni dober bralec).
– Otroke nenehno prepričujemo, da ne marajo branja, ker berejo premalo in nimajo motivacije za branje. (Otroci v enem dnevu preberejo zelo veliko: sporočila, napise, novice … Spremenila sta se le način in medij branja – ne šteje vedno le leposlovna knjiga.)
– Otroke prepričujemo v to, da imajo okrog sebe preveč dražljajev in stresorjev in da jim bo knjiga pomagala, da se umirijo. (Nekaterim bo morda le še bolj razvnela domišljijo.)
– Knjige spreminjamo v orodje mučenja in kaznovanja (beri pol ure, beri za pisalno mizo, beri v tišini, beri in piši natančno obnovo, beri in sproti podčrtuj neznane besede ali odgovarjaj na natančna vprašanja …).
– Glasnemu branju otrokom se odpovemo takoj, ko prestopijo šolski prag in postanejo samostojni bralci. (Otrokom berimo, dokler pokažejo zanimanje za naše branje in pripovedovanje.).
– Otrokom določamo, katere knjige in žanre naj izbirajo, saj je pomembno, da berejo le izbrano literaturo. (Raje jim ponudite širok bralni nabor in vanj vključite različne žanre in različne knjige).
– Če otroku branje ukažemo in ob tem od njega zahtevamo še vrsto nalog, ki jih mora med branjem opraviti, bo branje prav gotovo zasovražil.
Če želimo, da bodo otroci brali, mora biti branje predvsem prostočasna in ne zgolj izobraževalna dejavnost. Otroci naj berejo za užitek in zabavo. Le to je pot do branja.
